Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mala malca · Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56 Prispevkov: 17767

TOLE BI MORAL BIT ZA BRALNO ZNAČKO...

Dan pred svojim izgonom iz Sovjetske zveze l. 1974 je Solženicin objavil naslednje besedilo:

NE ŽIVITE OD LAŽI!

ZAKAJ NAJ BI BILA ŽIVINA SVOBODNA?

NJENA TRADICIJA STA JAREM IN BIČ!

Nekoč si nismo drznili niti šepetati. Danes pišemo in izdajamo knjige v »samizdatu« in od časa do časa, ko se zberemo v zakajenih sobah Znanstvenega inštituta, se odkrito pritožujemo drug drugemu: kakšne šale igrajo z nami in kam nas vlečejo s svojevoljnim bahanjem z vesoljskimi uspehi, medtem ko vladata doma revščina in razdejanje, kam nas vlečejo s podpiranjem tujih, neciviliziranih režimov, z razpihovanjem državljanskih vojn. Brezbrižno smo na svoje stroške podpirali Mao Tse Tunga in zdaj se bomo morali Mi boriti proti njemu.Pred sodišče postavljajo vsakogar, kot se jim zazdi; zdrave ljudi zapirajo v umobolnice. In vse to delajo ONI, vselej ONI - MI pa smo brezmočni.

Stvari so zdaj v resnici prekipele. Duhovna smrt se je že dotaknila nas vseh in fizična smrt bo kmalu privršala in pobrala nas in naše otroke. Pa vendar se še vedno strahopetno smehljamo in mrmramo z zavezanimi jeziki. Kaj pa moremo, kako naj ustavimo vse to? Saj nimamo nobene moči.

Postali smo tako obupno dehumanizirani, da smo pripravljeni za skromen grižlaj kruha zatajiti svoja načela, prodati svoje duše, prezreti vsa prizadevanja svojih prednikov in zapraviti vse priložnosti svojih potomcev - samo da ne bi vznemirjali svoje krhke eksistence. Manjka nam odločnosti, ponosa in navdušenja. Niti vsesplošne jedrske smrti se ne bojimo pa tudi tretje svetovne vojne ne. Zavlekli smo se v svoje brloge in bojimo se le dejanj navadnega državljanskega poguma.

Bojimo se, da ne bi zaostali za čredo in da bi morali hoditi svoja pota, da bi se nenadoma znašli brez belega kruha, brez ogrevanja in brez osebne izkaznice.

Na političnih predavanjih so nam oprali možgane in vcepili idejo o udobnem življenju, ker nam bo dobro vse do konca naših dni: svojemu okolju in družbenim pogojem se ne moremo izogniti. Samo vsakodnevno življenje določa, kaj je vest. In kaj se nas vse to tiče? Spremeniti ne moremo ničesar.

Pa vendar lahko VSE SPREMENIMO. Tudi ne smemo krivde za vse pripisovati NJIM. Krivda je NAŠA in SAMO NAŠA.

Lahko je ugovarjati: saj smemo misliti, kar se nam zljubi. Usta so nam zamašili, nihče nas noče poslušati in nihče nas ne vprašuje. Toda kako naj jih prisilimo, da nas bodo poslušali? Njihovega mišljenja ni mogoče spremeniti.

Logično bi bilo, da jih preženemo z njihovih položajev s svojimi glasovi, toda v naši domovini ni volitev. Ljudje na Zahodu vedo o stavkah in protestnih demonstracijah, mi pa smo potlačeni in pred nami se odpirajo grozljive možnosti: kako naj se nenadoma odpovemo dobri službi in gremo na ulico? Drugih usodnih poti, po katerih so hodili naši predniki v grenki ruski zgodovini, pa kljub vsemu za nas ni in jih tudi ne potrebujemo.

Zdaj, ko so sekire opravile svoje, in je vse, kar je bilo posejanega, pognalo, vidimo, da so bili mladi in domišljavi ljudje, ki so mislili, da bodo v našo domovino pripeljali pravico

in srečo s terorjem, krvavim uporom in državljansko vojno - sami zapeljani. Ne tako, učitelji. Danes vemo, da NIZKOTNI NAUKI RODIJO SAMO NIZKOTNE REZULTATE. Naše roke pa morajo biti čiste.

Ali je krog že sklenjen? Ali res ni izhoda? Ali nam res ne preostaja drugega, kot da čakamo, ne da bi kar koli odločili sami? Morda pa se bo nekaj zgodilo samo od sebe?

NE BO SE ZGODILO, dokler bomo iz dneva v dan priznavali, povzdigovali in podpirali - LAŽI. Dokler se jim ne iztrgamo.

Ko nasilje vdre v mirno življenje, žari njegov obraz od samozavesti, kot da bi nosilo bandero in kričalo: Jaz sem nasilje. Umakni se mi, sicer te zdrobim. Toda nasilje se hitro postara. Zgubilo je zaupanje vase, in če hoče obdržati svoj sloves, pokliče na pomoč laži in potvorbe. Nasilje se namreč more prikriti samo z lažmi, te pa je mogoče vzdrževati samo z nasiljem. Toda nasilje s svojo okorno taco ne udari vsak dan in po vsaki rami: od nas zahteva, da ubogamo laži in da pri njih dnevno sodelujemo. V tem je vsa zvestoba.

Toda najpreprostejši in najdostopnejši ključ do naše osvoboditve, na katero smo skoraj pozabili, leži prav tu, v osebnem nesodelovanju pri lažeh. Čeprav laži prikrijejo prav vse, moramo vztrajati vsaj pri najpomembnejšem: NAJ PRIKRIJEJO VSE, TODA BREZ NAŠE NAJMANJŠE POMOČI.

S tem pa je predrt navidezni okop, ki ga je ustvarila naša nedejavnost. To je za nas najlažje, za laži pa najbolj uničevalno. Ko se namreč ljudje odpovedo lažem, je njihov obstanek prikrajšan. Kot vsaka okužba se lahko tudi laži ohranijo samo v živem organizmu.

Toda mi se ne vzpodbujamo dovolj. Nismo še dovolj dozoreli, da bi vkorakali na mestne trge in glasno izpovedali resnico, ali celo, da bi glasno izpovedovali, kar mislimo. To pa tudi ni potrebno, pač pa je nevarno. Toda ne govorimo tega, kar ne mislimo.

Naša pot je lažja in dostopnejša in upošteva tudi našo prirojeno bojazljivost, zakoreninjeno do kraja, je pa tudi mnogo lažja od civilne nepokorščine, ki jo je zagovarjal Gandi.

Na svoji poti ne bomo več zavestno podpirali nikakršne laži. In ko bomo spoznali, kje ležijo njihove meje, si jih bomo ogledali vsak na svoj način. Naša pot nas bo vodila proč od teh okuženih meja. Če mi sami ne bomo povezali kosti in kože ideologije, če sami ne bomo zašili preperelih cunj, bomo spoznali, kako hitro te laži onemorejo in potihnejo.

KAR MORA BITI RAZGALJENO, BO TEDAJ V RESNICI RAZGALJENO PRED VSEM SVETOM.

Napravimo torej v svoji bojazljivosti vsak svojo odločitev: da bomo še naprej sužnji laži, ker bomo s tem prehranili svoje družine - ali pa da bomo zavrgli laži in postali pošteni ljudje, vredni spoštovanja svojih otrok in soljudi.

In od tega dne dalje:

- ne bo nihče izmed nas napisal, podpisal ali natisnil enega samega stavka, ki bi po njegovem mnenju ponarejeval resnico;

- ne bo nihče bodisi v zasebnem pogovoru ali v prisotnosti drugih v svojem imenu ali po naročilu koga drugega, niti kot agitator, učitelj, vzgojitelj ali igralec spregovoril enega samega takega stavka;

- ne bo nihče opisoval, zagovarjal ali širil ene same ideje, za katero ve, da je neresnična ali izmaličena resnica, pa naj bo to umetniška slika, kip, fotografija, tehnično gradivo ali glasba;

- ne bo nihče - izven konteksta - ustno ali pisno, samo z namenom, da bi nekomu ugajal, citiral enega samega izreka, da bi si izboljšal svoje gnezdo, dosegel uspeh v svojem delu, če ni povsem prepričan v resničnost ideje, ki bi jo navedel, ali če le-ta ne bi podajala resnične podobe stvari;

- ne bo nihče dovolil, da bi ga prisilili k udeležbi na demonstracijah ali sestankih, če so v nasprotju z njegovo željo ali voljo; ne bo dvignil nobenega napisa ali gesla, katerega ne priznava v celoti;

- ne bo glasoval za noben predlog, ki ga v celoti ne odobrava; niti tajno ne bo glasoval za nikogar od tistih, ki jih v celoti ne sprejema; niti odkrito niti tajno ne bo glasoval za nikogar, ki ga ima za nevrednega ali nesposobnega; ne bo dovolil, da bi ga prisilili k udeležbi na sestankih, kjer lahko pričakuje prisiljeno ali izmaličeno razpravo o kakem vprašanju;

- bo vsakdo takoj zapustil sleherno predavanje, sestanek, predstavo ali filmsko predstavo, kjer bi govornik lagal ali vsiljeval Ljudem ideološki nesmisel oziroma nesramno propagando;

- ne bo nihče več kupoval nobenega časopisa ali tednika, ki bi maličil informacije ali prikrival resnična dejstva.

Seveda to še daleč niso vse možnosti in vsa potrebna zavračanja laži. Toda človek, ki se bo očistil, bo kmalu spoznal tudi druge očiščujoče priložnosti.

Ne, ne bo za vse enako, od vsega začetka. Nekateri bodo sprva izgubili svoje službe. Mladim Ljudem, ki hočejo živeti z resnico, bo sprva otežilo življenje, saj so vse predpisane recitacije natrpane z lažmi in težko je izbrati.

Toda zanj, ki hoče ostati poštenjak, ni druge poti. Vsak dan bo vsak izmed nas stal pred vsaj eno od omenjenih izbir, tudi tisti, ki se počutijo varnejši v tehničnih znanostih. Resnica ali laž - duhovna svoboda ali duhovno suženjstvo.

Kdor pa ni dovolj pogumen, da bi ohranil svojo dušo, naj se ne hvali s svojimi »naprednimi« pogledi, naj se ne baha, da je akademski ali Ljudski umetnik, zaslužen človek ali general. Sam sebi naj govori: Premikam se z ostalo čredo, ker sem strahopetec. Dokler sem hranjen in ogrevan, vseeno mi je ...

Vendar tudi ta pot, ki je najskromnejša od vseh poti odporništva, ne bo lahka. Je pa še vedno lažja od samo zažiga ali gladovne stavke. Plameni ne bodo objemali vašega telesa in oči vam ne bodo popokale od vročine, vaši družini pa bosta vselej na voljo črn kruh in voda.

Poglejmo Čehe in Slovake, velika evropska naroda, ki smo jih mi izdali in zatajili, ali nam nista dokazala, kako se znajo tudi šibke človeške prsi postaviti po robu tankom, če je le v njih srce, vredno človeka.

Pravite, da ne bo lahko. Toda lažje bo od vseh možnih poti. Za telo izbira ne bo lahka, za dušo pa je izbira ena sama. Ne, pot ni lahka. Toda so ljudje, ki že desetletja hodijo po njej in žive z resnico.

Morda nočete biti prvi, ki bodo stopili na to pot - vendar, pridružili se boste onim, ki so že stopili nanjo. Ta pot bo namreč krajša in lažja za nas vse, če bomo združili svoja prizadevanja in zedinili svoje vrste. Če nas bo tisoč, se nas ne bodo mogli otresti. In če nas bo deset tisoč, ne boste več prepoznali svoje domovine.

Če pa smo preveč prestrašeni, se moramo nehati pritoževati, da nas kdo duši. Dušimo se namreč sami. Potem se sklonimo še nižje, počakajmo in naši bratje biologi bodo dočakali dan, ko bodo lahko brali naše ničvredne misli in prazna upanja.

Če pa nam ni niti do tega, potem zaslužimo, da se Puškinov porog obrne proti nam samim: Zakaj naj bi bila živina svobodna? Njena tradicija sta jarem in bič.
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...

Ivan Maček - Matija

mala malca · Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56 Prispevkov: 17767

O SEDMERICI

Prejšnji teden je prišlo v Munchen sedem najrazvitejših in najbogatejših. Ta dogodek mi je dal misliti. Štirje od sedmih so bili v zadnji veliki vojni na zmagovalni strani, trije so bili poraženci.

Vendar je med zmagovalci manjkal glavni - Sojuz, država z najboljšim, najnaprednejšim, najpopolnejšim, najbolj humanim in najperspektivnejšim sistemom. (Tako so vsaj trdili »naši tovariši«. Sprehodimo se po slovenski srenji! Videli bomo, da je zrno padlo na rodovitna tla. Poglejmo le naše časnikarje. Splihal et consortes so bili nadvse uspešni!)

Vrnimo se k ZSSR. To državo je še dobrih deset let po vojni suvereno vodil največji, najmodrejši in najgenialnejši človek vseh časov človeške zgodovine - Stalin. Pa tudi Stalinu so sledili le veliki možje, saj so obljubljali, da bodo v nekaj letih prehiteli ZDA. A v Munchnu Sojuza ni bilo! Bile pa so tam Japonska, Nemčija in Italija. Japonska kljub Hirošimi in Nagasakiju, Nemčija kljub v vojni strahotno porušenim mestom in opustošeni deželi ter Italija, ki ji pohod sovražnikov po škornju od juga do severa ni prinesel blagostanja in razvoja. Pač, tudi Rusija je prišla v Munchen. Toda prišla je prosit pomoči. Pa je menda Bush rekel, da ves svet nima toliko denarja, da bi rešil rusko gospodarstvo!

Še nekdo bi moral priti v Munchen: bivša SFRJ. Kar poglejmo:

Takoj po vojni je država (nova oblast) nacionalizirala (ali pokradla) ogromno privatnega premoženja.
2. Leta 1945 so morali vsi državljani, ki so bili količkaj prizadeti, prijaviti vojno škodo. Zaupniki oblasti, zvesti člani kompartije, so obiskali vsako družino in dejansko dosegli, da je bil popis vojne škode popoln. Vendar je vsa odškodnina, ki sojo plačale poražene sovražne države, ostala v državni blagajni. Oškodovanci so s prijavo opravili le svojo državljansko dolžnost.

Italijani in Nemci so odpeljali mnogo državljanov Jugoslavije (predvsem Slovenije) v taborišča. Italija je za vse internirance za ves čas internacije plačala visoko odškodnino. Ta je šla v državno blagajno. Interniranci niso dobili niti ficka!
Nemčija je bila pripravljena dati odškodnino internirancem na roko. Jugoslovanska »Ljudska« oblast na to ni pristala. Končno je Nemčija (kancler Brandt) le dala FLR) milijardni znesek kot brezobrestno posojilo na 99 let (brez vračila), ker tega ni hotela imenovati »odškodnina internirancem« dobro vedoč, da ti ne bodo dobili ničesar!

Deset let (1945 - 1955) so ZDA pošiljale FLR) brezplačno vso pšenico, ki jo je Jugoslavija potrebovala in naročala.
Pred tremi ali štirimi leti se je razvedelo, da so dale ZDA SFRJ tudi 40 milijard dolarjev nepovratne pomoči. Takrat pa smo tudi zvedeli, da o uporabi teh milijard v državnem knjigovodstvu v Beogradu ni niti vrstice!
Ob razpadu SFR) pa je bila država zadolžena za 30 milijard dolarjev, ki jih je dobila v obliki raznih kreditov. Če upoštevamo vsa ogromna sredstva, navedena v točkah od 1 do 6, in da smo v 45-letih imeli »modro« vodstvo, da so bili na vseh pomembnih mestih vedno najboljši in najsposobnejši, izbrani med najboljšimi in najsposobnejšimi, da sta nas skoraj štiri desetletja vodila velika vizionarja Josip Broz Tito in Edvard Kardelj, je moja domneva, da bi morala biti med najrazvitejšimi tudi (sedaj že nekdanja) SFR), upravičena. Ne pozabimo, da sta nas vizionarja prepričevala, da je naš sistem celo boljši od najboljšega, sovjetsko-ruskega.
Tako mislim in razmišljam o sestanku sedmerice v Munchnu. Res je imel napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo svoje posledice, ki pa jih niti malo ni mogoče primerjati z razdejanjem, ki ga bratje Srbi prirejajo danes na Hrvaškem in v BIH. Res so zahtevale številne Brozove rezidence, avtomobili, letala in jahte veliko denarja, res je Broz drago plačeval svojo slavo in priljubljenost v tretjem svetu, a kljub temu bi morali biti bliže sedmerici. Morda pa le sistem ni bil najboljši, morda pa elita (ki ji je tudi današnja slovenska tako blizu), le ni bila najboljša in najsposobnejša! Razmišljajte tudi vi!

Dipl. ing. Franc Štular

SAJ NAM JE BILO DOBRO...LONCI POLNI MESA...OD KOD???

moj pripis...
JE POTREBEN KOMENTAR?
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...

Ivan Maček - Matija

marmije · Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21 Prispevkov: 7222

Kot vedno, nas Jani, posiljuje z zgodovino. V izogib, bebavemu, življenju v preteklosti, za Bralno značko toplo priporočam Hribarjevega Tinčka, knjigo - " Evangelij po Nietzscheju"......
_________________
The US has the best government money can buy

mala malca · Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56 Prispevkov: 17767

marmije · Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21 Prispevkov: 7222

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli