 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
 Objavljeno: 18 Mar 2008 10:14 Naslov sporočila: PETICIJA proti GSO |
 |
|
http://www.zares.si/peticija/
Peticija za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje
Mnoge slovenske nevladne organizacije, v katerih delujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja zdrave pridelave hrane, ekološkega kmetovanja, varstva okolja, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja, že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi nedomišljene liberalizacije gojenja gensko spremenjenih rastlin ob hkratni zakonski neurejenosti gojenja gensko spremenjenih rastlin, ki ga omogoča evropska zakonodaja. Temu se pridružuje vrsta slovenskih strokovnjakov s področja kmetijstva, biologije, pa tudi družbenih in ekonomskih znanosti.
Poleg tega, da različne stroke še ne znajo ali ne želijo odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima lahko gojenje gensko spremenjenih rastlin in gensko spremenjena hrana na okolje, živali in zdravje ljudi, je uporaba gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu v nasprotju z razvojnimi usmeritvami slovenskega kmetijstva, namreč v povečanje deleža ekoloških kmetij (15 % vseh kmetov) oziroma kmetijskih površin z ekološko pridelavo - do leta 2025 naj bi bilo takšnih že 20% vseh kmetijskih površin.
Evropski kmetje nadzorovano ekološko kmetujejo na približno 6,1 milijona hektarjev površin, medtem ko na približno 110.000 hektarjih evropskih polj že raste gensko spremenjena koruza. Te naj bi uradno v Sloveniji še ne sejali, vendar se pojavljajo vse bolj utemeljena opozorila, da nadzor nad tem ni vzpostavljen. Semena je mogoče dobiti, setev koruze MON 810 pa je dovoljena. V Sloveniji je v kmetijsko okoljske programe (KOP), ki so sofinancirani tudi iz proračuna EU, vključenih več kot 8.000 kmetov. Poleg ekološkega kmetijstva tudi več drugih ukrepov KOP izključuje uporabo gensko spremenjenih rastlin.
Povpraševanje kupcev po hrani iz ekološke pridelave je tako v Sloveniji, kot v državah EU precej večje od ponudbe, ki jo zaradi pomanjkanja ekoloških živil uspejo zagotoviti trgovinske verige.
Slovenskemu čebelarstvu je veliko škode prinesla že nedavna liberalizacija dostopa do fitofarmacevtskih sredstev, poleg spreminjanja življenjskih pogojev zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja pa ga dodatno ogroža tudi pravna praznina na področju sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.
Več kot tri četrtine slovenskih potrošnikov ne želi kupovati gensko spremenjene hrane, proti gensko spremenjeni hrani pa se je v eni od raziskav Evrobarometer izreklo tudi več kot 70 odstotkov potrošnikov v EU.
Vse več je opozoril odgovornih politikov, znanstvenikov, kmetovalcev, da mora biti EU pri sprejemanju in odprtosti do GSO v kmetijstvu kar najbolj previdna.
Slovenija se v mednarodnem prostoru (in to je ena njenih največjih strateških prednosti) ponaša z eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti, kar je potrdila tudi EU, ko je največ, kar 35% slovenskega ozemlja razglasila za območje Nature 2000. Proti uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu govori tudi velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin, kar otežuje uveljavitev ustreznih varovalnih pasov.
Nenadzorovan vnos in ohlapna pravna ureditev področja sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje bi to ključno naravno prednost ogrozila, s tem pa bi se neprostovoljno odrekla trajnostnemu razvoju tudi nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, kot je turizem.
V kampanji Inštituta za trajnostni razvoj se je že več kot tretjina slovenskih občin (72) in 20 nevladnih organizacij izreklo proti uporabi GS rastlin v kmetijstvu, medtem ko je v EU za območja brez GSO razglašenih že prek 4500 občin in 170 pokrajin.
Nemčija, Švica, Italija, Belgija, predvsem pa Madžarska, Poljska in Avstrija so že sprejele odločitev, da ne bodo nekritično dovolile sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje in so vzpostavile zelo strog in transparenten sistem nadzora uporabe GS rastlin v kmetijstvu. Slovenija bi se jim morala nemudoma pridružiti in pri tem izhajati iz dejstev, ki govorijo v prid spodbujanju ekološkega kmetijstva, turizma, razvoja podeželja in trajnostnega razvoja, vse to pa so tudi prednostne razvojne usmeritve Evropske unije.
Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni problematična, če gre za potrebe raziskovalnega in znanstvenega delovanja.
Slovenija se mora v »tekmi« previdnosti in »navdušenja« nad znanstvenimi dosežki genskega inženiringa in pridobitvami visokotehnološkega kmetijstva opreti na tradicionalno izročilo kmetovanja in skrb za naravno okolje ter odločno zavarovati svojo izjemno biotsko raznovrstnost.
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI!
Nazadnje urejal/a Sine 18 Mar 2008 17:32; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 18 Mar 2008 15:39 Naslov sporočila: Re: PTICIJA proti GSO |
|
|
| Sine je napisal/a: |
http://www.zares.si/peticija/
Peticija za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje
Mnoge slovenske nevladne organizacije, v katerih delujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja zdrave pridelave hrane, ekološkega kmetovanja, varstva okolja, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja, že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi nedomišljene liberalizacije gojenja gensko spremenjenih rastlin ob hkratni zakonski neurejenosti gojenja gensko spremenjenih rastlin, ki ga omogoča evropska zakonodaja. Temu se pridružuje vrsta slovenskih strokovnjakov s področja kmetijstva, biologije, pa tudi družbenih in ekonomskih znanosti.
Poleg tega, da različne stroke še ne znajo ali ne želijo odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima lahko gojenje gensko spremenjenih rastlin in gensko spremenjena hrana na okolje, živali in zdravje ljudi, je uporaba gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu v nasprotju z razvojnimi usmeritvami slovenskega kmetijstva, namreč v povečanje deleža ekoloških kmetij (15 % vseh kmetov) oziroma kmetijskih površin z ekološko pridelavo - do leta 2025 naj bi bilo takšnih že 20% vseh kmetijskih površin.
Evropski kmetje nadzorovano ekološko kmetujejo na približno 6,1 milijona hektarjev površin, medtem ko na približno 110.000 hektarjih evropskih polj že raste gensko spremenjena koruza. Te naj bi uradno v Sloveniji še ne sejali, vendar se pojavljajo vse bolj utemeljena opozorila, da nadzor nad tem ni vzpostavljen. Semena je mogoče dobiti, setev koruze MON 810 pa je dovoljena. V Sloveniji je v kmetijsko okoljske programe (KOP), ki so sofinancirani tudi iz proračuna EU, vključenih več kot 8.000 kmetov. Poleg ekološkega kmetijstva tudi več drugih ukrepov KOP izključuje uporabo gensko spremenjenih rastlin.
Povpraševanje kupcev po hrani iz ekološke pridelave je tako v Sloveniji, kot v državah EU precej večje od ponudbe, ki jo zaradi pomanjkanja ekoloških živil uspejo zagotoviti trgovinske verige.
Slovenskemu čebelarstvu je veliko škode prinesla že nedavna liberalizacija dostopa do fitofarmacevtskih sredstev, poleg spreminjanja življenjskih pogojev zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja pa ga dodatno ogroža tudi pravna praznina na področju sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.
Več kot tri četrtine slovenskih potrošnikov ne želi kupovati gensko spremenjene hrane, proti gensko spremenjeni hrani pa se je v eni od raziskav Evrobarometer izreklo tudi več kot 70 odstotkov potrošnikov v EU.
Vse več je opozoril odgovornih politikov, znanstvenikov, kmetovalcev, da mora biti EU pri sprejemanju in odprtosti do GSO v kmetijstvu kar najbolj previdna.
Slovenija se v mednarodnem prostoru (in to je ena njenih največjih strateških prednosti) ponaša z eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti, kar je potrdila tudi EU, ko je največ, kar 35% slovenskega ozemlja razglasila za območje Nature 2000. Proti uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu govori tudi velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin, kar otežuje uveljavitev ustreznih varovalnih pasov.
Nenadzorovan vnos in ohlapna pravna ureditev področja sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje bi to ključno naravno prednost ogrozila, s tem pa bi se neprostovoljno odrekla trajnostnemu razvoju tudi nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, kot je turizem.
V kampanji Inštituta za trajnostni razvoj se je že več kot tretjina slovenskih občin (72) in 20 nevladnih organizacij izreklo proti uporabi GS rastlin v kmetijstvu, medtem ko je v EU za območja brez GSO razglašenih že prek 4500 občin in 170 pokrajin.
Nemčija, Švica, Italija, Belgija, predvsem pa Madžarska, Poljska in Avstrija so že sprejele odločitev, da ne bodo nekritično dovolile sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje in so vzpostavile zelo strog in transparenten sistem nadzora uporabe GS rastlin v kmetijstvu. Slovenija bi se jim morala nemudoma pridružiti in pri tem izhajati iz dejstev, ki govorijo v prid spodbujanju ekološkega kmetijstva, turizma, razvoja podeželja in trajnostnega razvoja, vse to pa so tudi prednostne razvojne usmeritve Evropske unije.
Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni problematična, če gre za potrebe raziskovalnega in znanstvenega delovanja.
Slovenija se mora v »tekmi« previdnosti in »navdušenja« nad znanstvenimi dosežki genskega inženiringa in pridobitvami visokotehnološkega kmetijstva opreti na tradicionalno izročilo kmetovanja in skrb za naravno okolje ter odločno zavarovati svojo izjemno biotsko raznovrstnost. |
sem zraven,sam kaj ko imajo budale dnar in moč...fak!
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 18 Mar 2008 17:37 Naslov sporočila: Re: PTICIJA proti GSO |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
sem zraven,sam kaj ko imajo budale dnar in moč...fak! |
Moč imajo nimajo pa logike, ker je v Evropi javno mnenje 75% proti GSO!
Tole sem našel!
Izkušnje z uporabo gensko spremenjenih rastlin v zadnjih letih vse jasneje kažejo, da imamo prav tisti, ki skušamo koristnost uporabe genske tehnologije v kmetijstvu in hrani ocenjevati realno in še zlasti celovito.
Na primer: uporaba herbicidov se ni zmanjšala, temveč je zaradi GS-rastlin narasla.
Ni se zmanjšala lakota in revščina v svetu. Gensko spremenjene rastline ne morejo rešiti strukturnih problemov kmetijstva, zato je njihov učinek na zmanjšanje revščine, npr. v deželah v razvoju, ničen. Prav nasprotno: te probleme le še krepi, kar kaže pospešeno ekonomsko propadanje malih pridelovalcev.
Danes na svetu v omembi vrednem obsegu gojijo le 4 rastline (soja, koruza, bombaž, oljna repica). Komercialno so razvili le dve GS lastnosti (izločanje bt toksina in odpornost na herbicide).
Kljub dolgoletnim napovedim industrija ni dala na trg rastlin, odpornih na sušo ali sol, ne takih s povečanim pridelkom, ne z izboljšanimi prehranskimi lastnostmi.
Globalnih izzivov, pred katerimi je danes človeštvo, ne moremo rešiti z istim načinom razmišljanja in delovanja, ki nas je postavilo pred vrsto težav. Kmetijstvo prihodnosti mora zagotovili zadostne količine kakovostne hrane in hkrati mora ohranjati okolje in biotsko raznovrstnost. Pravi odgovor je zato ekološka intenzifikacija in upravljanje s kompleksnimi ekosistemi. Genska tehnologija je pot v nasprotno smer.
Hkrati je postalo zelo jasno, da je cilj promocije GS rastlin čim popolnejše obvladovanja svetovnih trgov s strani nekaj globalnih proizvajalcev. Kako to koristi posamezniku ali celo narodom, pa danes vemo vsi — za to ni treba biti strokovnjak s področja ekonomije.
Že Evropa kot taka prepoznava pomen multifunkcionalnega kmetijstva. Še toliko bolj je to pomembno za Slovenijo.
Glede uporabe GS rastlin v Sloveniji zato danes ne morebiti dvoma: ta ni le nepotrebna, temveč škodljiva. Zato moramo z ustreznimi pravnimi sredstvi poskrbeti za to, da si sami pišemo svojo kmetijsko usodo, in da tudi kot del Evropske unije in sveta po svojih močeh prispevamo k ustreznim rešitvam.
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 19 Mar 2008 03:46 Naslov sporočila: Re: PTICIJA proti GSO |
|
|
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
sem zraven,sam kaj ko imajo budale dnar in moč...fak! |
Moč imajo nimajo pa logike, ker je v Evropi javno mnenje 75% proti GSO!
Tole sem našel!
Izkušnje z uporabo gensko spremenjenih rastlin v zadnjih letih vse jasneje kažejo, da imamo prav tisti, ki skušamo koristnost uporabe genske tehnologije v kmetijstvu in hrani ocenjevati realno in še zlasti celovito.
Na primer: uporaba herbicidov se ni zmanjšala, temveč je zaradi GS-rastlin narasla.
Ni se zmanjšala lakota in revščina v svetu. Gensko spremenjene rastline ne morejo rešiti strukturnih problemov kmetijstva, zato je njihov učinek na zmanjšanje revščine, npr. v deželah v razvoju, ničen. Prav nasprotno: te probleme le še krepi, kar kaže pospešeno ekonomsko propadanje malih pridelovalcev.
Danes na svetu v omembi vrednem obsegu gojijo le 4 rastline (soja, koruza, bombaž, oljna repica). Komercialno so razvili le dve GS lastnosti (izločanje bt toksina in odpornost na herbicide).
Kljub dolgoletnim napovedim industrija ni dala na trg rastlin, odpornih na sušo ali sol, ne takih s povečanim pridelkom, ne z izboljšanimi prehranskimi lastnostmi.
Globalnih izzivov, pred katerimi je danes človeštvo, ne moremo rešiti z istim načinom razmišljanja in delovanja, ki nas je postavilo pred vrsto težav. Kmetijstvo prihodnosti mora zagotovili zadostne količine kakovostne hrane in hkrati mora ohranjati okolje in biotsko raznovrstnost. Pravi odgovor je zato ekološka intenzifikacija in upravljanje s kompleksnimi ekosistemi. Genska tehnologija je pot v nasprotno smer.
Hkrati je postalo zelo jasno, da je cilj promocije GS rastlin čim popolnejše obvladovanja svetovnih trgov s strani nekaj globalnih proizvajalcev. Kako to koristi posamezniku ali celo narodom, pa danes vemo vsi — za to ni treba biti strokovnjak s področja ekonomije.
Že Evropa kot taka prepoznava pomen multifunkcionalnega kmetijstva. Še toliko bolj je to pomembno za Slovenijo.
Glede uporabe GS rastlin v Sloveniji zato danes ne morebiti dvoma: ta ni le nepotrebna, temveč škodljiva. Zato moramo z ustreznimi pravnimi sredstvi poskrbeti za to, da si sami pišemo svojo kmetijsko usodo, in da tudi kot del Evropske unije in sveta po svojih močeh prispevamo k ustreznim rešitvam.
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj |
ma jebeš mnenje...sej noben noče tega sranja žrt,pa ga oba žreva,verjam...
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 19 Mar 2008 07:03 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, saj mi je jasno, da se je danes težko izogniti temu, da bi prigriznil kak GSO.
A če je možnost vsaj začasno preprečiti svinjanje, smo že nekaj storili!
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21
Prispevkov: 7222
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 11 Feb 2009 19:17 Naslov sporočila: Pismo! |
|
|
European
Coordination
Via
Campesina
Inštitut
za
trajnostni
razvoj
Za: minister dr. Milan Pogačnik
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana
Ljubljana, 9. februar 2009
Zadeva: Skorajšnje glasovanje v februarju in marcu glede:
odobritve gojenja gensko spremenjenih linij koruze Bt11 in 1507
francoske, grške in madžarske nacionalne prepovedi za koruzo
MON810
Spoštovani minister dr. Pogačnik,
pišemo vam v povezavi s predlogom Evropske komisije za dovolitev gojenja dveh
spornih gensko spremenjenih (GS) linij koruze (Bt11 in 1507) v Evropski uniji, in
z zahtevo, da Francija, Grčija in Madžarska opustijo svoje nacionalne prepovedi,
ki veljajo za gojenje GS koruze MON810. Da bi zavarovali okolje, kmetijsko
raznolikost in zdravje potrošnikov, vas pozivamo, da podprete te tri države v
njihovi odločitvi, in da glasujete proti omenjenima linijama GS koruze.
4. decembra 2008 je Svet za okolje soglasno zaključil, da se zakoni EU, ki
zadevajo GSO, ne izvajajo ustrezno in da je potrebno sedanje ocenjevanje
tveganja pri GSO izboljšati1. Še posebej so EU ministri izpostavili potrebo po:
ocenjevanju dolgoročnih vplivov GS rastlin in njihovih vplivov na netarčne
organizme (3. člen), vključno s podrobnim pregledom smernic EFSA za te
vplive, kot je predhodno zahtevala Evropska komisija (2. in 3. člen),
celotnem upoštevanju specifičnih regionalnih in lokalnih značilnosti držav
članic (15. člen),
koordinaciji ocenjevanja GS rastlin, ki proizvajajo pesticide (kot sta Bt11 in
1507), z ocenjevanjem pesticidnih proizvodov (člen 4.),
ocenjevanju okoljskih posledic na račun sprememb pri uporabi herbicidov, ki
jih povzročajo poljščine, tolerantne na herbicide (kot sta Bt11 in 1507, ki sta
odporni na glufosinate in poleg tega izločata tudi toksin bt) (4. člen),
obravnavanju socio-ekonomskih vplivov gojenja GSO, do junija 2010 (7.
člen).
Septembra 2008 je Generalni direktorat za zdravje in okolje pri Evropski komisiji
zahteval, da EFSA oceni potencialne negativne okoljske posledice na račun
sprememb pri uporabi herbicidov, ki jih povzročajo na herbicide tolerantne GS
rastline2. Vendar pa Bt11 in 1507, ki proizvajata insekticidni toksin bt in
vsebujeta gen, zaradi katerega sta odporni na herbicid glufosinat, nista nikdar
bili ocenjeni po teh standardih. Poleg tega bo na podlagi nedavno sprejete
Uredbe o pesticidih3 herbicid glufosinat v EU prepovedan.
Predlog komisije za avtorizacijo gojenja Bt11 in 1507 zanemarja vsa ta
priporočila, kakor tudi nedavno sprejeto Uredbo o pesticidih. Zato vas pozivamo,
da glasujete proti temu predlogu.
Evropska komisija je predlog glede obeh koruz podala pod pritiskom družbe
Pioneer, ki prideluje seme koruze 1507. V dogovoru, ki je sledil tožbi družbe
Pioneer, se je komisija odločila, da ne bo upoštevala nesoglasja znanosti glede
tovrstnih GSO in zaskrbljenosti glede vpliva GS rastlin na rastlinstvo in živalstvo
ter na evropsko kmetijstvo. Odločitev o tem, ali naj bi ti dve rastlini gojili v EU,
je sedaj prepuščena vam. Kot predstavnike pristojne oblasti vas pozivamo,
da glasujete proti gojenju obeh spornih rastlin v Evropi.
Glede nacionalnih prepovedi v Franciji, na Madžarskem in v Grčiji pa je potrebno
poudariti, da v Skupnosti trenutno poteka postopek ponovnega ocenjevanja
koruze MON810. To pomeni, da je v tem trenutku popolnoma neprimerno, da bi
sploh pomislili na ukinitev nacionalnih prepovedi za to koruzo, ne da bi počakali
na temeljito, neodvisno in kakovostno oceno za MON810.
Za Monsantovo koruzo MON810 so bili dokazani škodljivi učinki na netarčne
organizme, vključno s posrednimi in dolgoročnimi učinki4, 5, 6 na zdravje tal7, 8, 9 in
na vodne ekosisteme10, 11; poleg tega povzroča odpornost škodljivcev na toksin
Bt, ki ga proizvaja12, 13. Gensko zaporedje, vstavljeno v rastlino, združijo z rastlini
lastno DNK, kar pomeni, da MON810 v resnici proizvaja neznano beljakovino.
Predloženi laboratorijski testi vsebujejo čisto različico toksina Bt, ki ga proizvaja
bakterija, in ne tistega, ki ga proizvaja rastlina14. To razveljavi večino, če ne kar
vseh preizkusov okoljske "varnosti" MON810. Nadalje, raven toksina Bt, ki ga
proizvaja MON810, močno variira med različnimi lokacijami, s časom, in celo
med rastlinami na istem polju.15
Državljani Slovenije že več kot 10 let dosledno zavračamo GS rastline. Po
raziskavi Evrobarometra (marec 2008)16 skoraj 60% prebivalcev EU nasprotuje
uporabi GSO v kmetijstvu. Zagovorniki GS rastlin predstavljajo GS rastline kot
neizogibne. Vendar pa GS rastline rastejo samo na 2,4% svetovnih kmetijskih
zemljišč, več kot 50% GS rastlin v svetovnem merilu pa gojijo v ZDA.
V aprilu 2008 so Svetovna banka in več teles ZN zaključili Poročilo o oceni
kmetijstva, ki ga je podpisalo 58 vlad; gre za prvo znanstveno oceno kmetijstva
v svetovnem merilu. Poročilo, ki ga je štiri leta sestavljalo prek 400
strokovnjakov z vsega sveta, ne vidi nikakršne vloge GS rastlin pri doseganju
Milenijskih razvojnih ciljev ali pri izkoreninjenju lakote. Prihodnost kmetijstva
temelji na agroekoloških sistemih, ki ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo
razvoj podeželja, varujejo naravo in ljudi s pomočjo varstva tal, vode in
podnebja, ter spodbujanja biotske raznovrstnosti. Takšni kmetijski sistemi
zagotavljajo zdravo kmetijstvo ter zdravo hrano tako za danes kot za jutri in ne
onesnažujejo okolja s kemičnimi vnosi ali genskim inženiringom.
Upamo, da boste upoštevali dejstva, navedena v tem pismu, ter podprli Francijo,
Grčijo in Madžarsko in glasovali proti predlogu Komisije za avtorizacijo obeh
koruz.
S spoštovanjem,
Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj in podpredsednica
Evropskega okoljskega biroja (EEB)
mag. Nina Štros, vodja kampanj za politike EU, Greepeace v Sloveniji
Evropske organizacije:
Mauro Albrizio, podpredsednik, Evropski okoljski biro (EEB)
Benedikt Haerlin, direktor, Save our Seeds
Helen Holder, evropska koordinatorka za GSO v kampanji »Hrana in kmetijstvo«,
Friends of the Earth Europe
Rene Louail, evropska koordinacija Via Campesina
Marco Schlueter, direktor, IFOAM skupina EU
Rosita Zilli, svetovalka za politike, EuroCoop
Kontakt:
A. Slabe, ITR, tel. 041.725.991, anamarija.slabe@itr.si
N. Stros, Greenpeace v Sloveniji, tel. 040.871.530, nina.stros@greenpeace.org
V vednost:
Karl Erjavec, minister za okolje in prostor
Borut Miklavčič, minister za zdravje
Renata Puc, Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdove
Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje
dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor
Opombe
1 Council Conclusions on Genetically Modified Organisms (GMOs), 2912th Environment Council meeting,
Brussels, 4 December 2008
http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/envir/104509.pdf
2 Letter of Mr. Madelin and Delbeke of 8 September 2008 to Ms Catherine Geslain-Lanéelle
http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/DocumentSet/gmo_response_european_commission_en.pdf
3 On 13 January 2009 the European Parliament agreed with the Council on the text of the Regulation
concerning the placing of plant protection products on the market and repealing Council Directives 79/117/EEC
and 91/414/EEC. The Regulation’s criteria identify glufosinate as one of 22 substances that must be phased out
in the EU because of the serious health and environmental risks it poses.
4 Prasifka, P.L., Hellmich, R.L., Prasifka, J.R. & Lewis, L.C. 2007. Effects of Cry1Ab-expressing corn anthers on
the movement of monarch butterfly larvae. Environmental Entomology 36:228-233.
5 Andow, D.A. and A. Hilbeck. 2004. Science-based risk assessment for non-target effects of transgenic crops.
Bioscience 54: 637-649.
6 Obrist, L.B., Dutton, A., Romeis, J. & Bigler, F. 2006. Biological activity of Cry1Ab toxin expressed by Bt
maize following ingestion by herbivorous arthropods and exposure of the predator Chrysoperla carnea.
BioControl 51: 31-48.
7 Baumgarte, S. & Tebbe, C.C. 2005. Field studies on the environmental fate of the Cry1Ab Bt-toxin produced
by transgenic maize (MON810) and its effect on bacterial communities in the maize rhizosphere. Molecular
Ecology 14: 2539–2551.
8 Stotzky, G. 2004. Persistence and biological activity in soil of the insecticidal proteins from Bacillus
thuringiensis, especially from transgenic plants. Plant and Soil 266: 77-89.
9 Zwahlen, C. Hilbeck, A. Gugerli, P. & Nentwig, W. 2003. Degradation of the Cry1Ab protein within transgenic
Bacillus thuringiensis corn tissue in the field. Molecular Ecology 12: 765-775.
10 Rosi-Marshall, E.J., Tank, J.L., Royer, T.V., Whiles, M.R., Evans-White, M., Chambers, C., Griffiths, N.A.,
Pokelsek, J. & Stephen, M.L. 2007. Toxins in transgenic crop byproducts may affect headwater stream
ecosystems. Proceedings National Academy of Sciences of the USA 41: 16204–16208.
11 Bøhn, T., Primicerio, R., Hessen, D.O. & Traavik, T. 2008. Reduced fitness of Daphnia magna fed a Bttransgenic
maize variety. Archives of Environmental Contamination and Toxicology DOI 10.1007/s00244-008-
9150-5.
12 Chilcutt, C.H. and B.E.Tabashnik. 2004. Contamination of refuges by Bacilus thuringensis toxin genes from
transgenic maize. Proceedings of the National Academy of Sciences 101:7526-7529
13 Andow, D.A. 2001. Resisting resistance to Bt corn. In: Genetically engineered organisms: assessing
environmental and human health effects. Letourneau, D.K. and B.E. Burrows (eds.) Boca Raton, FL: CRC Press.
14 Rosati, A., Bogani, P., Santarlasci, A. Buiatti, M. 2008. Characterisation of 3´ transgene insertion site and
derived mRNAs in MON810 YieldGard maize. Plant Molecular Biology DOI 10.1007/s11103-008-9315-7.
15 Nguyen, H. T. & J. A. Jehle 2007. Quantitative analysis of the seasonal and tissue-specific expression of
Cry1Ab in transgenic maize MON810. Journal of Plant Diseases and Protection 114: 820-87.
16 Special Eurobarometer 295. Attitudes of European citizens towards the environment. March 2008. Available
at URL: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_295_en.pdf
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
