|
Outlaws by Dnevnik Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 13 Sep 2008 10:16 Naslov sporočila: Zho in Tom Ložar |
|
|
Sem odprla novo temo, ker se mi je zdelo nespodobno, da pod tvoje vesele novice namalam naslednji link:
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga
Preberi za pokušino, o kom je bilo zadnjič govora. LP |
|
Nazaj na vrh |
|
|
enzrovt
Pridružen/-a: 18.03. 2008, 20:14 Prispevkov: 4154
|
Objavljeno: 13 Sep 2008 10:26 Naslov sporočila: |
|
|
umm.. men gor rukne samo kazalo SP - o katerem clanku ti to? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 13 Sep 2008 10:29 Naslov sporočila: |
|
|
Ups, pa res, naslov je: Očitno smrt čaka na vrhu hedega klanca |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zho
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 21:39 Prispevkov: 824
|
Objavljeno: 20 Sep 2008 08:46 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
Čuki, oprosti, šele sedaj sem opazil tvoj izziv. Žal mi ne uspe izkopati članka na katerega opozarjaš. Bom še poskusil kako drugače ...
Uspelo!
Da pa še komu prihranim iskanje, si drznem kar copy/past-ati Ložarjev čuteč članek. Vsekakor avtor, vreden pozornosti.
Očitno smrt čaka na vrhu hudega klanca
Ko je bila moja mama, Ančka Leskovec, stara tri leta, ji je umrla mama. Prišla je po njo bela Reza. Ne bela Smrt. Hm, nepismeni Google pozna le bele reže.
Poslali so po Knavsovo Nežo. »Oni« so zdaj za otroke skrbeli, dokler niso sami zboleli. Ko hoffmannove kapljice na kocki sladkorja pri počitku na klopci ob kapelici v Trnovem niso več pomagale, »so šli domov umret«. Predstavljajte si ta adijo.
Dva tedna, preden je moja mama umrla, sva načrtovala, drug drugemu lagala, da pride še domov. Ja, vrata v kopalnico bomo razširili za voziček. Sem se že zmenil, da pride terapevtka na dom ekspertno svetovat. Rak je bil v kosteh, zato si je desno roko zlomila, že se je naučila jesti z levo, mi še pustila ni, da bi ji pomagal. Za desert sva naročala žele. Je zdrav za kosti.
Dom? Ne mislim točno dom. O, o tem je tudi sanjala. »Zakaj nisem šla večkrat v Trst?« Mi rečemo Trst, pa mislimo Nabrežina, doli na Costieri. Ni razumela, zakaj se nisva jaz in J zadnjič pri Vidi oglasila v Bohinju. Sama si ga je tako želela. Rada je gledala slike starostnega doma na Črnem Vrhu nad, njeno, Idrijo. Tudi dom bi bil dom, samo da doma. Ampak ne, ko sva rekla domov, sva mislila na hišo v tujini, od koder vam pišem. Na prekleto bajto, ki jo je njeno čudodelstvo spremenilo v dom. Bila je umetnica.
St. Catharines je vas. Pri vhodu v bolnico visi portret treh nun, ki sem jih žal že k hudiču poslal. Zdaj bi jih še z večjim veseljem. Nad njeno pojstlo sta visela križ in ime njenega zdravnika. Lepo, da Pilat ni spremenil tistega INRI (Jezus iz Nazareta, Kralj Judov) v On pravi, da je kralj Judov, kot je zahteval veliki duhovnik. Škoda pa, da etiketa ni rekla namesto Dr. X, bolj pošteno, Pravijo, da je njen zdravnik Dr. X.
V prvih dvaintridesetih dneh moje straže – prevzel sem od sestre, ki je bila pri njej dlje in tako zmagala, sicer je to odvisno od kalkulacij, saj poznate brate in sestre – nisem videl ob njej niti enega zdravnika. Kanadski Slovenci so vam že pošiljali razne naprave za vaše bolnice. Nerodno mi je fehtati, ampak ali bi nam lahko vi posodili kakšnega dohtarja? Lahko pri nas stanuje, hiša je zdaj tako prazna. Že vnaprej bohloni!
Videl sem pa štiri bolniške kaplane. Vprašal sem enega, katere sorte je, in je priznal, da je United Church, a da vsi skrbijo za vse. »Isti Kristus,« sem mu rekel in se je nasmejal. Všeč so mi. Šefu rečejo moderator. Njihov Jezus ni jezen za vsak prazen drek. Mama me je vprašala, čigav je. Povedal sem, da je od cerkve, nad katero je Ambrožič bil hud, ker niso dovolj zagrizeni. In me je spomnila, kako me ima rada, ko mi je spet rekla, da se ji je Ambrožič zameril. Takrat ko me je v Toronto zvabil za intervju, potem me pa po tajnici odpovedal. Še zdaj mu nisem poslal računa za hotel in kilometražo.
A ljubi Bog je fantomskega Dr. X rešil iz velikega dreka in mu celo dal, potem ko ga je očedil, kotiček v naših srcih. Petindvajsetega avgusta ob približno štirih popoldne se je namalal. Vljudno sem mu rekel, da je lepo, da se KONČNO!!! srečava, in še od njega prosil potrdilo, da mamino sopihanje in grgranje ne pomeni, da jo boli. Očitno smrt čaka na vrhu hudega klanca. Povedal mi je, kje je bil na počitnicah in da je mama komot, da ji lahko tudi da injekcijo, ki bo hropenje utišala, sicer njej ne bo nič pomagalo, injekcijo da dajo, ker hropenje moti žlahto. Pomislite, mami dati kozmetično injekcijo, da bo bolj spodobno umirala.
Ko se je poslovil, sem ga pospremil do vrat, ona pa je ta čas smuknila ven. Ko sem se obrnil nazaj k njej, je ni bilo več. Usta so ji bila odprta kot pri porcelanastem teličku, ki muka za mamo. Pa ne, da je na dohtarja čakala. Vsaj ta je ni razočaral.
Rad bi verjel, da me gleda, da nas pazi zbor mater tam gori, slovenske vse v rutah, oči jim pa švigajo kot ribice, ko jih gledaš iz bohinjskega mosta pri Sv. Janezu. Ne se zato ženirati! Jaz sem ji prej moje stvari le cenzurirane bral. Sicer se je nehote smehljala, je pa vseeno rekla: »A je to dovoljeno?« Živela je pod Cerkvijo in Partijo. Isti drek. Zdaj, ko vse ve, jo nič ne moti. Še seks ne.
Po duhovnika je še prej poslala anglikanska kaplanka. Father Matthew iz irsko-italijanske fare Sv. rožnega venca je opravil zadnje maziljenje. Moram biti njej zvest, pošten: ne vem, ali je to več zaleglo kot, kar mi je končno dovolila, da sem ji pete masiral s kremo Gehwol. To pravico je imela moja sestra vsak dan; a jaz, le fant, le proti koncu.
Joe, ki je ljubeznivo pritisnil na vse tri gumbe v krematoriju, mi tako razlaga. Baje je danes, ko to pišem, ona še nekje blizu; ko vi to berete, tava; ampak že ob naslednjem feljtonu se bo kretala okoli parčkov, ki se parijo, da bi skočila vmes, da se znova rodi. Vprašajte pri Šambalovih v Ljubljani za podrobnosti. Budizem ni ajnfah. Joe celo reče, da ko pridem jaz na vrsto, bo lahko spet ona moja mama. Jžš! Čez milijon let. Proti smrti ne zadostuje le ena vera. Zato nam jih je pa Bog dal celo šajtrgo.
(Se nadaljuje. Naslednjič: Cankar, ričet, svetnice, bohorichica, angeli in, žal, zoprna smrt.) Zdaj pa koj pokličite svojo mamo. •
Tom Ložar, Montreal
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 22 Sep 2008 14:25 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
Zho je napisal/a: |
Čuki, oprosti, šele sedaj sem opazil tvoj izziv. Žal mi ne uspe izkopati članka na katerega opozarjaš. Bom še poskusil kako drugače ...
Uspelo!
Da pa še komu prihranim iskanje, si drznem kar copy/past-ati Ložarjev čuteč članek. Vsekakor avtor, vreden pozornosti.
Očitno smrt čaka na vrhu hudega klanca
Ko je bila moja mama, Ančka Leskovec, stara tri leta, ji je umrla mama. Prišla je po njo bela Reza. Ne bela Smrt. Hm, nepismeni Google pozna le bele reže.
Poslali so po Knavsovo Nežo. »Oni« so zdaj za otroke skrbeli, dokler niso sami zboleli. Ko hoffmannove kapljice na kocki sladkorja pri počitku na klopci ob kapelici v Trnovem niso več pomagale, »so šli domov umret«. Predstavljajte si ta adijo.
Dva tedna, preden je moja mama umrla, sva načrtovala, drug drugemu lagala, da pride še domov. Ja, vrata v kopalnico bomo razširili za voziček. Sem se že zmenil, da pride terapevtka na dom ekspertno svetovat. Rak je bil v kosteh, zato si je desno roko zlomila, že se je naučila jesti z levo, mi še pustila ni, da bi ji pomagal. Za desert sva naročala žele. Je zdrav za kosti.
Dom? Ne mislim točno dom. O, o tem je tudi sanjala. »Zakaj nisem šla večkrat v Trst?« Mi rečemo Trst, pa mislimo Nabrežina, doli na Costieri. Ni razumela, zakaj se nisva jaz in J zadnjič pri Vidi oglasila v Bohinju. Sama si ga je tako želela. Rada je gledala slike starostnega doma na Črnem Vrhu nad, njeno, Idrijo. Tudi dom bi bil dom, samo da doma. Ampak ne, ko sva rekla domov, sva mislila na hišo v tujini, od koder vam pišem. Na prekleto bajto, ki jo je njeno čudodelstvo spremenilo v dom. Bila je umetnica.
St. Catharines je vas. Pri vhodu v bolnico visi portret treh nun, ki sem jih žal že k hudiču poslal. Zdaj bi jih še z večjim veseljem. Nad njeno pojstlo sta visela križ in ime njenega zdravnika. Lepo, da Pilat ni spremenil tistega INRI (Jezus iz Nazareta, Kralj Judov) v On pravi, da je kralj Judov, kot je zahteval veliki duhovnik. Škoda pa, da etiketa ni rekla namesto Dr. X, bolj pošteno, Pravijo, da je njen zdravnik Dr. X.
V prvih dvaintridesetih dneh moje straže – prevzel sem od sestre, ki je bila pri njej dlje in tako zmagala, sicer je to odvisno od kalkulacij, saj poznate brate in sestre – nisem videl ob njej niti enega zdravnika. Kanadski Slovenci so vam že pošiljali razne naprave za vaše bolnice. Nerodno mi je fehtati, ampak ali bi nam lahko vi posodili kakšnega dohtarja? Lahko pri nas stanuje, hiša je zdaj tako prazna. Že vnaprej bohloni!
Videl sem pa štiri bolniške kaplane. Vprašal sem enega, katere sorte je, in je priznal, da je United Church, a da vsi skrbijo za vse. »Isti Kristus,« sem mu rekel in se je nasmejal. Všeč so mi. Šefu rečejo moderator. Njihov Jezus ni jezen za vsak prazen drek. Mama me je vprašala, čigav je. Povedal sem, da je od cerkve, nad katero je Ambrožič bil hud, ker niso dovolj zagrizeni. In me je spomnila, kako me ima rada, ko mi je spet rekla, da se ji je Ambrožič zameril. Takrat ko me je v Toronto zvabil za intervju, potem me pa po tajnici odpovedal. Še zdaj mu nisem poslal računa za hotel in kilometražo.
A ljubi Bog je fantomskega Dr. X rešil iz velikega dreka in mu celo dal, potem ko ga je očedil, kotiček v naših srcih. Petindvajsetega avgusta ob približno štirih popoldne se je namalal. Vljudno sem mu rekel, da je lepo, da se KONČNO!!! srečava, in še od njega prosil potrdilo, da mamino sopihanje in grgranje ne pomeni, da jo boli. Očitno smrt čaka na vrhu hudega klanca. Povedal mi je, kje je bil na počitnicah in da je mama komot, da ji lahko tudi da injekcijo, ki bo hropenje utišala, sicer njej ne bo nič pomagalo, injekcijo da dajo, ker hropenje moti žlahto. Pomislite, mami dati kozmetično injekcijo, da bo bolj spodobno umirala.
Ko se je poslovil, sem ga pospremil do vrat, ona pa je ta čas smuknila ven. Ko sem se obrnil nazaj k njej, je ni bilo več. Usta so ji bila odprta kot pri porcelanastem teličku, ki muka za mamo. Pa ne, da je na dohtarja čakala. Vsaj ta je ni razočaral.
Rad bi verjel, da me gleda, da nas pazi zbor mater tam gori, slovenske vse v rutah, oči jim pa švigajo kot ribice, ko jih gledaš iz bohinjskega mosta pri Sv. Janezu. Ne se zato ženirati! Jaz sem ji prej moje stvari le cenzurirane bral. Sicer se je nehote smehljala, je pa vseeno rekla: »A je to dovoljeno?« Živela je pod Cerkvijo in Partijo. Isti drek. Zdaj, ko vse ve, jo nič ne moti. Še seks ne.
Po duhovnika je še prej poslala anglikanska kaplanka. Father Matthew iz irsko-italijanske fare Sv. rožnega venca je opravil zadnje maziljenje. Moram biti njej zvest, pošten: ne vem, ali je to več zaleglo kot, kar mi je končno dovolila, da sem ji pete masiral s kremo Gehwol. To pravico je imela moja sestra vsak dan; a jaz, le fant, le proti koncu.
Joe, ki je ljubeznivo pritisnil na vse tri gumbe v krematoriju, mi tako razlaga. Baje je danes, ko to pišem, ona še nekje blizu; ko vi to berete, tava; ampak že ob naslednjem feljtonu se bo kretala okoli parčkov, ki se parijo, da bi skočila vmes, da se znova rodi. Vprašajte pri Šambalovih v Ljubljani za podrobnosti. Budizem ni ajnfah. Joe celo reče, da ko pridem jaz na vrsto, bo lahko spet ona moja mama. Jžš! Čez milijon let. Proti smrti ne zadostuje le ena vera. Zato nam jih je pa Bog dal celo šajtrgo.
(Se nadaljuje. Naslednjič: Cankar, ričet, svetnice, bohorichica, angeli in, žal, zoprna smrt.) Zdaj pa koj pokličite svojo mamo. •
Tom Ložar, Montreal
|
Me veseli, da ti je ratalo prebrati. Jaz ga vsako soboto iščem po SP, ma je možakar skop s svojimi prispevki. Zdaj vsaj vemo, kaj ga je okupiralo zadnje čase. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
velikilustrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 22:21 Prispevkov: 6419
|
Objavljeno: 22 Sep 2008 19:14 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Me veseli, da ti je ratalo prebrati. Jaz ga vsako soboto iščem po SP, ma je možakar skop s svojimi prispevki. Zdaj vsaj vemo, kaj ga je okupiralo zadnje čase. |
Pred leti, ko sem imel naročen Večer, sem tudi jaz užival ob njegovih domislicah.
VL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 22 Sep 2008 23:45 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Me veseli, da ti je ratalo prebrati. Jaz ga vsako soboto iščem po SP, ma je možakar skop s svojimi prispevki. Zdaj vsaj vemo, kaj ga je okupiralo zadnje čase. |
Pred leti, ko sem imel naročen Večer, sem tudi jaz užival ob njegovih domislicah.
VL |
Nisem vedela, da tudi v Večeru objavlja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
velikilustrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 22:21 Prispevkov: 6419
|
Objavljeno: 23 Sep 2008 19:45 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Me veseli, da ti je ratalo prebrati. Jaz ga vsako soboto iščem po SP, ma je možakar skop s svojimi prispevki. Zdaj vsaj vemo, kaj ga je okupiralo zadnje čase. |
Pred leti, ko sem imel naročen Večer, sem tudi jaz užival ob njegovih domislicah.
VL |
Nisem vedela, da tudi v Večeru objavlja. |
Hja pred leti je, sedaj pa ne vem. Mogoče ga je Delo spizdlo.
VL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 23 Sep 2008 20:30 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Me veseli, da ti je ratalo prebrati. Jaz ga vsako soboto iščem po SP, ma je možakar skop s svojimi prispevki. Zdaj vsaj vemo, kaj ga je okupiralo zadnje čase. |
Pred leti, ko sem imel naročen Večer, sem tudi jaz užival ob njegovih domislicah.
VL |
Nisem vedela, da tudi v Večeru objavlja. |
Hja pred leti je, sedaj pa ne vem. Mogoče ga je Delo spizdlo.
VL |
Mogoče. V SP je pojavlja od lanskega leta. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
velikilustrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 22:21 Prispevkov: 6419
|
Objavljeno: 23 Sep 2008 20:59 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Mogoče. V SP je pojavlja od lanskega leta. |
Jaz sem si ga zapomnil po treh kolumnah:
- klel je, ker je vedno starejši, študentke pa so vedno stare 20 let
- trdil je, da je emigracijski jezik tudi pravilen in se ga ne sme lektorirat (se kar strinjam)
- enkrat je kritiziral črne (on je potomec politične emigracije) in to predvsem zaradi njega, ker so takšni "katoliki" kot so, tako zajbavali njegovo mamo (ker je on nezakonski)
VL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 24 Sep 2008 17:14 Naslov sporočila: Re: Zho in Tom Ložar |
|
|
velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
Čukica je napisal/a: |
Mogoče. V SP je pojavlja od lanskega leta. |
Jaz sem si ga zapomnil po treh kolumnah:
- klel je, ker je vedno starejši, študentke pa so vedno stare 20 let
- trdil je, da je emigracijski jezik tudi pravilen in se ga ne sme lektorirat (se kar strinjam)
- enkrat je kritiziral črne (on je potomec politične emigracije) in to predvsem zaradi njega, ker so takšni "katoliki" kot so, tako zajbavali njegovo mamo (ker je on nezakonski)
VL |
Zanimiv je ravno zato, ker v kolumne vpleta veliko svojega življenja. Recimo to, kako je ostal brez jugo državljanstva, ki se mu je odpovedal dvajset let preden smo se mi jugo državi.
Prišel je na obisk, bil vpoklican v JNA in čast odklonil z izbrisom. Zato mu pa zdaj za kazen ne priznajo kranjskega državljanjstva
Ali pa opisi knjig, med drugim knjigo nekega Newyorškega rabina, Lift up your eyes. V knjigi rabin razlaga, kdaj je dovoljeno moškim žensko gledati. Na kratko, NIKOLI!
Zato, oči kvišku. Če pa po nesreči eno vidiš, glej brez poželenja. Še zlasti je bilo po opisu zanimivo poglavje, kam z očmi, ko stojiš ZA žensko. Seveda je razlika, a ona stoji ali se premika, čeprav je bil Ložar v dvomih, a je ženska rit resnično kdaj pri miru. Tudi citirani sveti možje so bili različnih mnenj. Itd.
Zdaj vsaj vemo, o čem se prepirajo na vsakem vogalu. Migala je in ti si gledal! Ne, pri miru je bila! Migala je! Ne, stala je ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|