 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
 Objavljeno: 14 Mar 2007 19:49 Naslov sporočila: |
 |
|
| marmije je napisal/a: |
--ze pred casom sem nekje prebral, da se na "politehniko" v Bomayu, v prvi letnik vpise, cca 40 000 optimistov --- sprejmejo jih pa nekaj cez 1000 --- pisalo je tudi, da ce pades ispit , odletis s faksa --- toliko o konkurencnosti....  |
Potem pa ne vem, potem pa vse štiri od sebe in jamrat in slikat katastrofično prihodnost. Pa pismo rosno, no, tudi če se odločiš živeti v popolnem sožitju z naravo, zbogan s samim seboj in okolico, skromen kot Jezus, da ne rečem Drni, rabiš znanje. Vtis imam, kot bi znanje predstavljalo bavbav prihodnosti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 14 Mar 2007 19:51 Naslov sporočila: |
|
|
| Comp je napisal/a: |
Mal se pa lohk človk tud pohval. Sej ni nič šenkan. Vse je prigaran.  |
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21
Prispevkov: 7222
|
| Objavljeno: 14 Mar 2007 20:15 Naslov sporočila: |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
| marmije je napisal/a: |
| --ze pred casom sem nekje prebral, da se na "politehniko" v Bomayu, v prvi letnik vpise, cca 40 000 optimistov --- sprejmejo jih pa nekaj cez 1000 --- pisalo je tudi, da ce pades ispit , odletis s faksa --- toliko o konkurencnosti.... |
Potem pa ne vem, potem pa vse štiri od sebe in jamrat in slikat katastrofično prihodnost. Pa pismo rosno, no, tudi če se odločiš živeti v popolnem sožitju z naravo, zbogan s samim seboj in okolico, skromen kot Jezus, da ne rečem Drni, rabiš znanje. Vtis imam, kot bi znanje predstavljalo bavbav prihodnosti. |
ah Cukica -- ne huduj se no -- saj sem samo prezentiral priblizne podatke po spominu ( mislim, pa da so se hujsi ) ---- ce je bogastvo neke drzave, njeno prebivalstvo, potem, res ne vem, kako si lahko mi predstavljamo konkurencnost, proti miljardnim drzavam --- enostavno, je bazen talentiranih, da ne recem genijev, tako velik, da topogledno, konkurirati nima smisla -- bi bilo, pa vsaj po moje, pametno, razmislit o "nisnem", znanju -- znanju, ki bi pomagalo, tako mali populaciji, kot je nasa, konkurirati, na strogo, dolocenih projektih --- se mi, pa zdi, da brez zapiranja, trgov ( vseh ), nimamo sans, proti miljardnim mozganom -- tako pac je -- i nikaj si nemres....
_________________
The US has the best government money can buy |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 14 Mar 2007 20:48 Naslov sporočila: |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Glej, dopuščam možnost, da se je v zadnjih 4,5 letih, odkar je hčerka odšla iz OŠ, vse rapidno poslabšalo. Možno. Ampak potem pa imam s kolegi take debate: njihov mulo v 4. razredu se uči o vremenu, nastajanju oblakov, premikanju zračnih mas, zakaj dežuje itd. Zahtevne reči, otroka se že navaja na abstraktno razmišljanje, predpostavljanje itd. In potem fotr (ki nima pojma) argumentira odvečnost tega učenja, pa kaj mu bo to, saj se ne selimo v Vipavo, da bi moral vedeti, zakaj imajo tam burjo. Ko mu rečem, zato, da se bo tvoj sin skozi učenje naučil uporabljat možgane, zamahne in reče, itak nas bojo pohopsal Kitajci. Se pravi, ker nas bojo pohopsal Kitajci, svojega otroka ne bo vzpodbujal, da bi ga vsaj za silo usposobili za dostojnega konkurenta Kitajcu.
Sicer ne rečem, da vsaka tršica obvlada v nulo metodiko pouka predmeta, ki ga uči, vendar se mi zdi, da bi se tudi starši morali najprej malce izobraziti, preden ocenjujejo. Samo, to ne leti nate, da ne boš tako razumel. |
Veš, da ne zmorem več izluščiti srž najinega nestrinjanja okrog te problematike. Če se tiče vcepljanja delovnih navad, ti moram oporekati, kajti po mojem mnenju se le-te lahko pridobijo na različne načine, zdaleč ne samo na način "vlivanja" gore šolsko predmetnih podatkov v mlade možgane in katerega izplen je vsaj po mojih poizvedbah hudo pičel. Mi lahko pri tem pomagaš?
Bojim pa se, da je bistvo te spirale človeške blaznosti (večja konkurenčnost, višji BDP, višji "standard", hitrejši "napredek", ... brezumen STRAH ponižnih bebčkov, ki bi radi postali patriciji. Človeštvo bo preko preko te spirale definitivno kmalu izločeno. Narava ga bo še nekaj časa trpela, potem pa z gnusom izpljunila. Kot traktrotrajno a hudo deviacijo. Pa kaj.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 15 Mar 2007 01:50 Naslov sporočila: |
|
|
| Samo je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
Glej, dopuščam možnost, da se je v zadnjih 4,5 letih, odkar je hčerka odšla iz OŠ, vse rapidno poslabšalo. Možno. Ampak potem pa imam s kolegi take debate: njihov mulo v 4. razredu se uči o vremenu, nastajanju oblakov, premikanju zračnih mas, zakaj dežuje itd. Zahtevne reči, otroka se že navaja na abstraktno razmišljanje, predpostavljanje itd. In potem fotr (ki nima pojma) argumentira odvečnost tega učenja, pa kaj mu bo to, saj se ne selimo v Vipavo, da bi moral vedeti, zakaj imajo tam burjo. Ko mu rečem, zato, da se bo tvoj sin skozi učenje naučil uporabljat možgane, zamahne in reče, itak nas bojo pohopsal Kitajci. Se pravi, ker nas bojo pohopsal Kitajci, svojega otroka ne bo vzpodbujal, da bi ga vsaj za silo usposobili za dostojnega konkurenta Kitajcu.
Sicer ne rečem, da vsaka tršica obvlada v nulo metodiko pouka predmeta, ki ga uči, vendar se mi zdi, da bi se tudi starši morali najprej malce izobraziti, preden ocenjujejo. Samo, to ne leti nate, da ne boš tako razumel. |
Veš, da ne zmorem več izluščiti srž najinega nestrinjanja okrog te problematike. Če se tiče vcepljanja delovnih navad, ti moram oporekati, kajti po mojem mnenju se le-te lahko pridobijo na različne načine, zdaleč ne samo na način "vlivanja" gore šolsko predmetnih podatkov v mlade možgane in katerega izplen je vsaj po mojih poizvedbah hudo pičel. Mi lahko pri tem pomagaš?
Bojim pa se, da je bistvo te spirale človeške blaznosti (večja konkurenčnost, višji BDP, višji "standard", hitrejši "napredek", ... brezumen STRAH ponižnih bebčkov, ki bi radi postali patriciji. Človeštvo bo preko preko te spirale definitivno kmalu izločeno. Narava ga bo še nekaj časa trpela, potem pa z gnusom izpljunila. Kot traktrotrajno a hudo deviacijo. Pa kaj.
lp Samo |
(ni smajlija ki zmajuje z glavo)jezes jezes...o teb bi imel fromm velik za povedat
kot o kratkotrajni,a hudi deviaciji...
a če te pič čebela greš cel panj požgat?
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 15 Mar 2007 10:08 Naslov sporočila: |
|
|
| marmije je napisal/a: |
| -- bi bilo, pa vsaj po moje, pametno, razmislit o "nisnem", znanju -- znanju, ki bi pomagalo, tako mali populaciji, kot je nasa, konkurirati, na strogo, dolocenih projektih --- se mi, pa zdi, da brez zapiranja, trgov ( vseh ), nimamo sans, proti miljardnim mozganom -- tako pac je -- i nikaj si nemres.... |
Se strinjam, saj tudi jaz ne mislim, da lahko Kitajcem konkuriramo v produkciji cenenih majčk. Ampak kako bomo pogruntali, katere niše lahko zapolnimo in jih tudi obvladujemo na način, da bomo konkurenčni, brez znanja čimvečjega števila ljudi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 15 Mar 2007 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
| Samo je napisal/a: |
Veš, da ne zmorem več izluščiti srž najinega nestrinjanja okrog te problematike. Če se tiče vcepljanja delovnih navad, ti moram oporekati, kajti po mojem mnenju se le-te lahko pridobijo na različne načine, zdaleč ne samo na način "vlivanja" gore šolsko predmetnih podatkov v mlade možgane in katerega izplen je vsaj po mojih poizvedbah hudo pičel. Mi lahko pri tem pomagaš?
Bojim pa se, da je bistvo te spirale človeške blaznosti (večja konkurenčnost, višji BDP, višji "standard", hitrejši "napredek", ... brezumen STRAH ponižnih bebčkov, ki bi radi postali patriciji. Človeštvo bo preko preko te spirale definitivno kmalu izločeno. Narava ga bo še nekaj časa trpela, potem pa z gnusom izpljunila. Kot traktrotrajno a hudo deviacijo. Pa kaj. |
Srž najinega nestrinjanja vidim v tem, da različno gledava na smotre vtepanja velikih količin informacij v glave otrok. Ti meniš, da ni produktivno, ker je itak večina prepuščena pozabi, jaz menim, da brez absorbiranja določenih količin informacij ni znanja. Pa še o malenkostih okrog tega. 
Kar pa se tiče človeške blaznosti in težnje po več in boljše - najbrž so se kaj podobnega spraševali tudi takrat, ko se je na cesti pojavil prvi avto. A lahko iskreno napišeš, kateri od »naprednih« pridobitev si se pripravljen intimno odreči, ne s ciljem, da rešiš naravo, ker je sam ne moreš, ampak s ciljem, da živiš s čisto vestjo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 15 Mar 2007 13:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Srž najinega nestrinjanja vidim v tem, da različno gledava na smotre vtepanja velikih količin informacij v glave otrok. Ti meniš, da ni produktivno, ker je itak večina prepuščena pozabi, jaz menim, da brez absorbiranja določenih količin informacij ni znanja. Pa še o malenkostih okrog tega. |
Tvoj odgovor je protisloven. Z njegovim drugim delom (brez absorbiranja določenih količin informacij ni znanja) se namreč povsem strinjam. Očitno pa se ne strinjava o smotru vtepanja velikih količin informacij v glave otrok - kar pa se itak preko raznovrstnega medijskega bombardiranja že neizogibno dogaja v pozitivnem (še več pa v negativnem) smislu tudi v izvenšolskom časovnem terminu – v okviru osnovnošolskega izobraževanja.
Moj point glede tega namreč je, da je politika siljenja otrok v memoriranje ogromne količine informacij kontraproduktivna, ker je dejanski izplen znanja potem relativno majhen. Po mojem mnenju (temelječem na izkušnjah z lastnimi otroci) ne obstaja prav nobena pozitivna korelacija med količino (prisilnega) memoriranja in kasnejšim izplenom znanja iz le-tega. Več sta dejansko »memorirala« preko raznih inteligentnih igric, ki smo se jih v družinskem krogu pogosto igrali, kot pa v šolskih klopeh. To seveda velja za prva leta osnovnošolskega izobraževanja, ki pa so (vsaj po mojem mnenju) za začrtanje najpomebnejših značilnosti osebnostnega karakterja človeka najpomembnejša. Prisilno vtepanje znanja v tem obdobju življenskega razvoja nikoli ni bilo uspešno. Bistvo je v učiteljivi psihologiji - vsi otroci v tem obdobju so veliki radovedneži, dober učitelj bo zagotovo znal vsaj del te radovednosti poiskati v okviru predmeta, ki ga sam poučuje. Nikakor pa ne preko premočrtno predpisanega suhoparnega možganskega drila.
Kasneje (srednja šola, faks) se način učenja seveda spremeni, predvsem zato, ker se tokom let bistveno spreminja tudi motivacija, ki je vse bolj usmerjena v uporabno vrednost pridobljenega znanja, tu pa je vloga izobraževalnih inštitucij in staršev povsem drugačna kot v prvih osnovnošolskih letih, toda temelji so bili postavljeni takrat in le na njih se lahko gradi.
| Čukica je napisal/a: |
Kar pa se tiče človeške blaznosti in težnje po več in boljše - najbrž so se kaj podobnega spraševali tudi takrat, ko se je na cesti pojavil prvi avto. A lahko iskreno napišeš, kateri od »naprednih« pridobitev si se pripravljen intimno odreči, ne s ciljem, da rešiš naravo, ker je sam ne moreš, ampak s ciljem, da živiš s čisto vestjo. |
Predvsem bi ločil med težnjo po več in težnjo po boljše. Več se nanaša na kvantiteto, boljše pa na kvaliteto. Jaz sicer tudi glede kvantitete sicer nisem nikakršen asket (npr. gsm aparat sem si nabavil zelo kmalu po pričetku njegovega masovnega pohoda, ker niti približno nisem imel nobenih pomislekov o njegovi uporabni vrednosti), a uporabljam jo le do meje, katere prekoračitev bi že posegala v kvaliteto mojega življenja (OK, ponekod sem priseljen v določena popuščanja zaradi družinskega faktorja ) ali pa bi njega pretirana uporaba imela bistven vpliv na dodatno onesnaževanje narave.
Z drugimi besedami in na kratko: Jaz sem zelo slab potrošnik; skrbno pazim, da me potrošništvo ne odvečno zasužnjuje (vsaj delnemu suženjtvu pa nihče razen resničnih asketov ne more uiti) in s tem negativno vpliva na kvaliteto mojega (!) življenja. Mislim, da je glede tega moja vest čista.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 15 Mar 2007 19:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Samo je napisal/a: |
Tvoj odgovor je protisloven. Z njegovim drugim delom (brez absorbiranja določenih količin informacij ni znanja) se namreč povsem strinjam. Očitno pa se ne strinjava o smotru vtepanja velikih količin informacij v glave otrok - kar pa se itak preko raznovrstnega medijskega bombardiranja že neizogibno dogaja v pozitivnem (še več pa v negativnem) smislu tudi v izvenšolskom časovnem terminu – v okviru osnovnošolskega izobraževanja.
Moj point glede tega namreč je, da je politika siljenja otrok v memoriranje ogromne količine informacij kontraproduktivna, ker je dejanski izplen znanja potem relativno majhen. Po mojem mnenju (temelječem na izkušnjah z lastnimi otroci) ne obstaja prav nobena pozitivna korelacija med količino (prisilnega) memoriranja in kasnejšim izplenom znanja iz le-tega. Več sta dejansko »memorirala« preko raznih inteligentnih igric, ki smo se jih v družinskem krogu pogosto igrali, kot pa v šolskih klopeh. To seveda velja za prva leta osnovnošolskega izobraževanja, ki pa so (vsaj po mojem mnenju) za začrtanje najpomebnejših značilnosti osebnostnega karakterja človeka najpomembnejša. Prisilno vtepanje znanja v tem obdobju življenskega razvoja nikoli ni bilo uspešno. Bistvo je v učiteljivi psihologiji - vsi otroci v tem obdobju so veliki radovedneži, dober učitelj bo zagotovo znal vsaj del te radovednosti poiskati v okviru predmeta, ki ga sam poučuje. Nikakor pa ne preko premočrtno predpisanega suhoparnega možganskega drila.
Kasneje (srednja šola, faks) se način učenja seveda spremeni, predvsem zato, ker se tokom let bistveno spreminja tudi motivacija, ki je vse bolj usmerjena v uporabno vrednost pridobljenega znanja, tu pa je vloga izobraževalnih inštitucij in staršev povsem drugačna kot v prvih osnovnošolskih letih, toda temelji so bili postavljeni takrat in le na njih se lahko gradi.
Predvsem bi ločil med težnjo po več in težnjo po boljše. Več se nanaša na kvantiteto, boljše pa na kvaliteto. Jaz sicer tudi glede kvantitete sicer nisem nikakršen asket (npr. gsm aparat sem si nabavil zelo kmalu po pričetku njegovega masovnega pohoda, ker niti približno nisem imel nobenih pomislekov o njegovi uporabni vrednosti), a uporabljam jo le do meje, katere prekoračitev bi že posegala v kvaliteto mojega življenja (OK, ponekod sem priseljen v določena popuščanja zaradi družinskega faktorja ) ali pa bi njega pretirana uporaba imela bistven vpliv na dodatno onesnaževanje narave.
Z drugimi besedami in na kratko: Jaz sem zelo slab potrošnik; skrbno pazim, da me potrošništvo ne odvečno zasužnjuje (vsaj delnemu suženjtvu pa nihče razen resničnih asketov ne more uiti) in s tem negativno vpliva na kvaliteto mojega (!) življenja. Mislim, da je glede tega moja vest čista. lp Samo |
Sicer nisem nikakršna strokovnjakinja za psihologijo pred- in šolskih otrok, moja razmišljanja so zgolj izkustvena. Spomnim pa se, da se enkrat konec osemdesetih tekle debate, a naj se v vrtcu samo vzgaja, ali tudi izobražuje. Strokovnjaki so imeli precej deljena mnenja o škodljivosti vtepanja znanj otroku v zgodnjih otroških letih. Da se razumemo, jaz učenja otrok ne vidim kot »polnjenje prazne posode", ampak da otrok informacije, ki jih sprejema, preoblikuje in prilagodi svojemu načinu razmišljanja, istočasno pa se pod njihovim vplivom njegovo razmišljanje razvija in spreminja, da postane sposoben sprejemat bolj zahtevne vsebine. Samo za usput, zato tudi mislim, da sinu in tršici delaš krivico. Sin je informacije sprejemal na način, ki ga v svoji starosti zmore, ti pa si pričakoval, da jih bo sprejemal, obdelal in izpljunil na način, ki ga s svojimi arzenalom znanj in življenjskih izkušenj zmoreš ti. Ne gre to tako.
Zdej, kar se metodike pouka tiče, en učitelj jo verjetno obvlada bolje, drugi slabše, eden je boljši animator, drugi slabši, kar počez presojat ni fer. Sem pa ravno glede vtepanja velikih količin informacij v nižjih razredih devetletke slišala že tudi take komentarje staršev: saj jih nič več ne naučijo, saj se samo še igrajo. Pa bodi pameten potem. Kakšni so potem ti temelji?
Pa še nekaj, če bo vladi uspelo demontirat javni šolski sistem, kaj misliš, kakšne vsebine bodo ostale za otroke v javnem sektorju, zahtevne ali enostavne?
Glede potrošništva pa: če je gsm aparat indikator, potem sem huda grešnica. Tudi v megamarket se odpravim vsaj dvakrat na mesec, ker moji doma nočejo funkcionirat na travo. Moja vest je najmanj siva. Ampak po drugi strani imamo po celi bajti neke senzorje in energetsko varčne stroje, tako da pokurimo elektrike manj, kot sem jo prej v stanovanju. Pa odpadke tudi sortiram, če dobro pomislim, tista siva bi bila lahko za odtenek svetlejša. Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 16 Mar 2007 11:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Sicer nisem nikakršna strokovnjakinja za psihologijo pred- in šolskih otrok, moja razmišljanja so zgolj izkustvena. Spomnim pa se, da se enkrat konec osemdesetih tekle debate, a naj se v vrtcu samo vzgaja, ali tudi izobražuje. Strokovnjaki so imeli precej deljena mnenja o škodljivosti vtepanja znanj otroku v zgodnjih otroških letih. Da se razumemo, jaz učenja otrok ne vidim kot »polnjenje prazne posode", ampak da otrok informacije, ki jih sprejema, preoblikuje in prilagodi svojemu načinu razmišljanja, istočasno pa se pod njihovim vplivom njegovo razmišljanje razvija in spreminja, da postane sposoben sprejemat bolj zahtevne vsebine. |
Se strinjam.
| Čukica je napisal/a: |
Samo za usput, zato tudi mislim, da sinu in tršici delaš krivico. Sin je informacije sprejemal na način, ki ga v svoji starosti zmore, ti pa si pričakoval, da jih bo sprejemal, obdelal in izpljunil na način, ki ga s svojimi arzenalom znanj in življenjskih izkušenj zmoreš ti. Ne gre to tako. |
Ne vem, če se dobro razumeva. Opisani primer se je dogajal lansko leto, ko je obiskoval 8. razred OŠ (zdaj je v zadnjem, devetem). Sam me je prosil, naj ga sprašujem, jaz ga nisem ničesar silil. Za ta nivo izobraževanja pa mislim, da bi bilo že potrebno tiste pojme tudi razumeti, ne le memorirati (mar je za takšno starost tako težko razumeti kaj je 1 m in kaj 1 dm ter njuno medsebojno povezavo?). Njega nisem prav ničesar krivil in obsojal, pač pa izobraževalni sistem (če je resnično zamišljen, da deluje po takšnem principu) in (ali) učiteljico, ki ene izmed najosnovnejših fizikalnih pojmov podaja in uči na takšen način. Tu me boš v nasprotno zelo težko prepričala.
| Čukica je napisal/a: |
Zdej, kar se metodike pouka tiče, en učitelj jo verjetno obvlada bolje, drugi slabše, eden je boljši animator, drugi slabši, kar počez presojat ni fer. Sem pa ravno glede vtepanja velikih količin informacij v nižjih razredih devetletke slišala že tudi take komentarje staršev: saj jih nič več ne naučijo, saj se samo še igrajo. Pa bodi pameten potem. Kakšni so potem ti temelji?
Pa še nekaj, če bo vladi uspelo demontirat javni šolski sistem, kaj misliš, kakšne vsebine bodo ostale za otroke v javnem sektorju, zahtevne ali enostavne? |
Morda pa jih ne uspejo ničesar naučiti (ali pa zelo malo) ravno zaradi načina podajanja znanja in učenja na način, ki sem ga opisal zgoraj? Če celoten osnovnošolski sistem dejansko temelji na takšni metodologiji (tega pa ne vem, nisem dovolj sondiral terena), potem se dejansko ne čudim, da je izplen znanja takšen in komentarji staršev temu primerne. Vendar kot sem že napisal, ne more bit način podajanja znanja enak za celotno devetletko, ker je dojemanje 6-letnika povsem drugačno od dojemanja 14-letnika. Zato se mi zdi način podajanja znanja za prvošolce skozi igro povsem primeren, za devetošolce pač ne.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 17 Mar 2007 12:02 Naslov sporočila: |
|
|
| Samo je napisal/a: |
Ne vem, če se dobro razumeva. Opisani primer se je dogajal lansko leto, ko je obiskoval 8. razred OŠ (zdaj je v zadnjem, devetem). Sam me je prosil, naj ga sprašujem, jaz ga nisem ničesar silil. Za ta nivo izobraževanja pa mislim, da bi bilo že potrebno tiste pojme tudi razumeti, ne le memorirati (mar je za takšno starost tako težko razumeti kaj je 1 m in kaj 1 dm ter njuno medsebojno povezavo?). Njega nisem prav ničesar krivil in obsojal, pač pa izobraževalni sistem (če je resnično zamišljen, da deluje po takšnem principu) in (ali) učiteljico, ki ene izmed najosnovnejših fizikalnih pojmov podaja in uči na takšen način. Tu me boš v nasprotno zelo težko prepričala. |
Čisto zmedena sem, mislila sem, da imaš sina v tretjem ali četrtem razredu devetletke. Pa kako je to mogoče, da se pretvorb učijo v osmem razredu, če se je moja hči osnovnih mer učila v tretjem (spomnim se, ker sva delali iz kartona meter in barvali centimetre in decimetre, prelivali iz lončkov centilitre vode itd., da si je lažje predstavljala razmerja), pretvarjali pa so že v četrtem in petem razredu. Nič mi ni jasno, saj je samo štiri leta starejša od tvojega sina, pa take razlike v programu????? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 17 Mar 2007 18:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Čisto zmedena sem, mislila sem, da imaš sina v tretjem ali četrtem razredu devetletke. Pa kako je to mogoče, da se pretvorb učijo v osmem razredu, če se je moja hči osnovnih mer učila v tretjem (spomnim se, ker sva delali iz kartona meter in barvali centimetre in decimetre, prelivali iz lončkov centilitre vode itd., da si je lažje predstavljala razmerja), pretvarjali pa so že v četrtem in petem razredu. Nič mi ni jasno, saj je samo štiri leta starejša od tvojega sina, pa take razlike v programu????? |
Fizika je v osnovnošolskem programu samo zadnja dva letnika.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
| Objavljeno: 18 Mar 2007 07:17 Naslov sporočila: |
|
|
Kolikor sem na hitro preletel vajino polemiko, menim da je srž problema v definiciji kaj znanje sploh je.
Zgolj navajanje nekih faktografskih podatkov in govoriti z njimi v zvezi o znanju, je zame neumnost.
In menim, da naša šola preveč vzgaja v tej smeri.
Jaz osebno menim, da si rezervoar dejstev - podatkov zgradi vsak sam. Predvsem pa v sedanjih časih, ko je tega z uporabo interneta obilo, je tudi to manjšega pomena.
Znanje je razumevanje kateregakoli problema na način, da če znaš, si lahko izpelješ vse kar je v zvezi z problemom vnovič in na novo lahko sam.
Rezltat takega tvojega razmišljasnja je znanje.
Seveda mora biti rezultat konsistenten. Skratka mora stati.
Poglejte podančico.
Lapa o vsem in svačem, vmes je sranja in biserov kolkr češ, rezultat mu je največkrat zmedena glava in trapaste štorije. Pol gre za kakšen teden ali dva na remont, da je pripravljen na novo rundo plesa norosti in bolečin.
In to je znanje ?
Jebeš obilico podatkov, če ne veš kaj bi z njimi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
cobra
Pridružen/-a: 06.11. 2006, 20:59
Prispevkov: 2608
|
| Objavljeno: 19 Mar 2007 14:45 Naslov sporočila: |
|
|
Ma kaj se oglašaš usrana merda , ki je izjavila da so še premal slovencev pobili njegovi komunistični predhodniki. Izmeček pač , ki bi rabu 14 let Golga otoka , da bi ti kdo v resnici zremontiral tisti smrdljivi komunistični drek v zabiti gnili glavi !!!
Pod pogojem seveda , da redno gnoj v trebuh prenašaš - idot zarukani komunistično drekasti.
OGNI IMBECILLE HA IL SUO PARADISO
_________________
Credo ut intelligam, non intelligo ut credam.
Odi profanum vulgus et arceo.
Facta non verba. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 19 Mar 2007 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
| Comp je napisal/a: |
Jebeš obilico podatkov, če ne veš kaj bi z njimi. |
Narobe. Če podatkov in znanja temeljočega na njih ne znaš (materialno) izkoristiti. Če si poln znanja in informirano razgledan, pa tega ne znaš in (ali) ne zmoreš materialno izkoristiti, si jebal ježa (mnogo bolje je v tem primeru na svetu nerazgledanim budalam). Razen, če nimaš strička podpornika v obliki vez in poznanstev ter podobno.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
