 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
 Objavljeno: 07 Apr 2007 17:53 Naslov sporočila: MOJA KRŠČANSKA IRANSKA ZGODBA |
 |
|
Iz četrtka na petek ponoči sem vozil domov iz Nemčije. Poslušal sem nočni program RS 1, kjer so gostili par, ki je v dveh letih s svojo TOYOTO LandCruiser obkrožil svet. Ko je nanesla beseda, kje sta srečala najprijaznejše ljudi, sta bila oba enotna - IRAN!
Pa je začel Dorje, tako lepo osamljen za volanom sredi noči in sredi Nemčije obujati spomine, na svoje dogodivščine.
Leta 1997 sem bil že četrtič na poti preko Irana v Indijo. Kakašnih dobrih 150 km od turške meje, je prišlo na cesti, ki se vije po ozki dolini v tunelu, da hude nesreče med dvema kamionoma, ki sta se v tunelu vžgala. Ker se je od silne vročine, vžgal še asfalt, se je stvar zavlekla, v ure in ure čakanja na cesti. V tej koloni sem se znašel med tremi iranskimi avtobusi, ki so bili na poti iz hadja v Meki.
Pri tem čakanju, smo se pač dolgočasili in poskušali kolikor toliko znosno preživeti vročino. Seveda je najlepše preganjati čas z opazovanjem ljudi okoli sebe. Pa je prišla iz avtobusa lepa mlada mamica, ki je imela še lepšega otroka okoli vratu. Punčka je bila pravi angelček, s črnimi skodranimi lasmi in veliki očki s trepalnicami kot metlice. Mamica ji je hotela zamenjati pleničke, tisti zeleni drekec pa je bil razmazan prav čez celo ritko. Nekako je hotela oprati ritko z vodo iz nekega oranžnega plastičnega vrčka, a vode je bilo le toliko, da je tisto reč še bolj razmazala. Ker sem že nekajkrat potoval skozi Iran, sem že nekaj vedel o kodeksu obnašanja, do iranskih žensk, a otroci kot otroci povsod po svetu, so nekaj kar že po naravi ljudi povezuje in ker sem bolj občudoval angelčka, kot mamico, sem se skurajžil in ji pomignil, naj mi da tisti vrč. Pa me je le razumela in mi ga podala. V avtu sem imel pedest literski sod, s potopno črpalko in pipo na gumb in še vsaj 40 l vode od doma, saj je sam nisem veliko porabil, pa še ves čas v Turčiji sem užival konfort in domačo gostoljubnost turških prijateljev. Pa sem ji nalil poln vrč vode, lepo počasi sem polival dojenčkovo rito in lepo sva oprala tisto zelenkasto grdobijo. Ko sva končala, sem ji nalil še enkrat in vrnila se je v avtobus.
Čez nekaj minut, pa se je iz avtobusa pokazal mlad možakar in se napotil k meni. Malo sem bil že v skrbeh, da sem bil morda preveč vsiljiv, do njegove žene, a sem opazil, da nese polno naročje grozdja, piškotov in doma narejenih belih bonbonov, ki jih pripravljajo za svoje muslimanske praznike. Znal je celo nekaj angleščine in s tresočim glasom se mi je zahvalil in mi izročil v zahvalo tiste dobrote. Pa sva malo podebatirala. Seveda se je pohvalil, da se vračajo iz hadja, a da je pot zelo dolga in naporna, vendar vredna truda, saj je opravil eno svojih največjih verskih obljub. Seveda je bilo eno od prvih vprašanj ali sem tudi jaz musliman? Pa sem mu odgovoril, da ne in da prihajam iz krščanskega okolja, kajti popolnoma neumestno je Irancu, razlagati o agnosticizmu in bognedaj o ateizmu. Tako je bil še bolj hvaležen, da mu je na njegovi sveti poti pomagal "kristjan" in hitro dodal, da smo (so) kristjani in muslimani - brodhers po veri in imamo istega Boga in to pokazal še tako da je podrgnil oba kazalca na roki!
Tako sem bil iz ure v uro deležen več obiskov in razgovorov ter hvaležnih pozdravov in pogledov. Še posebno tisto pobliskavanje oči iranskega nežnejšega spola izpod čadorja je bilo kar malo preveč seksi! Tako, da sem nekajkrat dobil že kar kurjo polt!
Pa so minevale ure in prišel je čas, molitve ob sončnem zahodu, ki je ena bolj pomebnih. Seveda veleva običaj, da se mora molilec pred tem obredno umiti. Ker smo bili tam na cesti že več kot pol dneva, so ljudje v tej vročini porabili že večino tiste flaširane vode, ki si so jo kupovali na poti. Moj sod pa je bil še skoraj poln. Pa še do moje postojanke v Mijaneh, kjer sem vedno parkiral na TIR parkingu za turške kamionarje imajo tako dobro vodo in sem si jo tam vedno natočil svežo. Zato sem ljudem ponudil vodo, za umivanje pred molitvijo. Lepo so se postavili v vrsto in jaz sem nalival. Ob tem sem opazil, da so mi nalivanje ustavili, ko so imeli po njihovem dovolj, tako da je ostalo še za drugega - nobenega egoizma!
In tako sem iztočil Irancem vso slovensko vodo!
Po molitvi so mi napolnili ves avto z darili - od tistih njihovih molekov in suvenirjev kupljenih v Meki, do melon, grozdaja, jabolk, sladic, bonbonov, čokolade....
Ko smo se tam po deseti uri počasi premaknili in se je cesta zravnala sem, začel prehitevati te avtobuse in možje so skozi okna do pasu viseli in mahali v pozdrav. Bilo je hupanja, žmiganja in pozdarvljanja, tako da so ostali avtomobilisti samo debelo gledali kaj se dogaja.
Po dobrih dveh urah vožnje sem prispel v Mijane na moj parking, parkiral pred restavracijo in se odpravil na čelo kebab in čaj. Ravno sem se pozdravil s starimi znanci in sedel za mizo na čaj, že so na parking prihrumeli tisti trije avtobusi. Misli sem si, so se pač ustavili kaj pojesti - to bo pa hudo. Vendar ne! Nekaj možakarjev, je hitelo lastniku parkinga in restavracije, nekaj razlagati, še enkrat so mi podali roke in se odpeljali. Pa sem lastnika vprašal - Kaj je bilo pa to?
Pa mi je povedal, da so se ustavili, da bi mu povedali, kako "fejst kristjana" gosti, ki jim je dal vso svojo vodo, da so lahko molili in mu ponudili nekaj denarja, da me počastijo in plačajo vse stroške, kolikor mu jih bom naredil. Pa jim je razložil, da me že pozna in da sem tako "fejst kristjan", da imam že tako ali tako pri njem vse zastonj!
Pa sem se izprsil in počatil celo gostilno, seveda sem mislil, da bo samo čaj, fanta, in Coca Cola. Pa se je kar naenrat pojavila vodka z oranžado, pa Tuborg in gin iz piksne za oranžado. Na koncu pa je zakrožil še en velik jojnt in preden sem zaspal je bil svet tako (psihadelično) lep, da bi rabil veliko več pisateljskega talenta in prostora, da bi to opisal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 07 Apr 2007 20:25 Naslov sporočila: Re: MOJA KRŠČANSKA IRANSKA ZGODBA |
|
|
| Dorje je napisal/a: |
Iz četrtka na petek ponoči sem vozil domov iz Nemčije. Poslušal sem nočni program RS 1, kjer so gostili par, ki je v dveh letih s svojo TOYOTO LandCruiser obkrožil svet. Ko je nanesla beseda, kje sta srečala najprijaznejše ljudi, sta bila oba enotna - IRAN!
Pa je začel Dorje, tako lepo osamljen za volanom sredi noči in sredi Nemčije obujati spomine, na svoje dogodivščine.
Leta 1997 sem bil že četrtič na poti preko Irana v Indijo. Kakašnih dobrih 150 km od turške meje, je prišlo na cesti, ki se vije po ozki dolini v tunelu, da hude nesreče med dvema kamionoma, ki sta se v tunelu vžgala. Ker se je od silne vročine, vžgal še asfalt, se je stvar zavlekla, v ure in ure čakanja na cesti. V tej koloni sem se znašel med tremi iranskimi avtobusi, ki so bili na poti iz hadja v Meki.
Pri tem čakanju, smo se pač dolgočasili in poskušali kolikor toliko znosno preživeti vročino. Seveda je najlepše preganjati čas z opazovanjem ljudi okoli sebe. Pa je prišla iz avtobusa lepa mlada mamica, ki je imela še lepšega otroka okoli vratu. Punčka je bila pravi angelček, s črnimi skodranimi lasmi in veliki očki s trepalnicami kot metlice. Mamica ji je hotela zamenjati pleničke, tisti zeleni drekec pa je bil razmazan prav čez celo ritko. Nekako je hotela oprati ritko z vodo iz nekega oranžnega plastičnega vrčka, a vode je bilo le toliko, da je tisto reč še bolj razmazala. Ker sem že nekajkrat potoval skozi Iran, sem že nekaj vedel o kodeksu obnašanja, do iranskih žensk, a otroci kot otroci povsod po svetu, so nekaj kar že po naravi ljudi povezuje in ker sem bolj občudoval angelčka, kot mamico, sem se skurajžil in ji pomignil, naj mi da tisti vrč. Pa me je le razumela in mi ga podala. V avtu sem imel pedest literski sod, s potopno črpalko in pipo na gumb in še vsaj 40 l vode od doma, saj je sam nisem veliko porabil, pa še ves čas v Turčiji sem užival konfort in domačo gostoljubnost turških prijateljev. Pa sem ji nalil poln vrč vode, lepo počasi sem polival dojenčkovo rito in lepo sva oprala tisto zelenkasto grdobijo. Ko sva končala, sem ji nalil še enkrat in vrnila se je v avtobus.
Čez nekaj minut, pa se je iz avtobusa pokazal mlad možakar in se napotil k meni. Malo sem bil že v skrbeh, da sem bil morda preveč vsiljiv, do njegove žene, a sem opazil, da nese polno naročje grozdja, piškotov in doma narejenih belih bonbonov, ki jih pripravljajo za svoje muslimanske praznike. Znal je celo nekaj angleščine in s tresočim glasom se mi je zahvalil in mi izročil v zahvalo tiste dobrote. Pa sva malo podebatirala. Seveda se je pohvalil, da se vračajo iz hadja, a da je pot zelo dolga in naporna, vendar vredna truda, saj je opravil eno svojih največjih verskih obljub. Seveda je bilo eno od prvih vprašanj ali sem tudi jaz musliman? Pa sem mu odgovoril, da ne in da prihajam iz krščanskega okolja, kajti popolnoma neumestno je Irancu, razlagati o agnosticizmu in bognedaj o ateizmu. Tako je bil še bolj hvaležen, da mu je na njegovi sveti poti pomagal "kristjan" in hitro dodal, da smo (so) kristjani in muslimani - brodhers po veri in imamo istega Boga in to pokazal še tako da je podrgnil oba kazalca na roki!
Tako sem bil iz ure v uro deležen več obiskov in razgovorov ter hvaležnih pozdravov in pogledov. Še posebno tisto pobliskavanje oči iranskega nežnejšega spola izpod čadorja je bilo kar malo preveč seksi! Tako, da sem nekajkrat dobil že kar kurjo polt!
Pa so minevale ure in prišel je čas, molitve ob sončnem zahodu, ki je ena bolj pomebnih. Seveda veleva običaj, da se mora molilec pred tem obredno umiti. Ker smo bili tam na cesti že več kot pol dneva, so ljudje v tej vročini porabili že večino tiste flaširane vode, ki si so jo kupovali na poti. Moj sod pa je bil še skoraj poln. Pa še do moje postojanke v Mijaneh, kjer sem vedno parkiral na TIR parkingu za turške kamionarje imajo tako dobro vodo in sem si jo tam vedno natočil svežo. Zato sem ljudem ponudil vodo, za umivanje pred molitvijo. Lepo so se postavili v vrsto in jaz sem nalival. Ob tem sem opazil, da so mi nalivanje ustavili, ko so imeli po njihovem dovolj, tako da je ostalo še za drugega - nobenega egoizma!
In tako sem iztočil Irancem vso slovensko vodo!
Po molitvi so mi napolnili ves avto z darili - od tistih njihovih molekov in suvenirjev kupljenih v Meki, do melon, grozdaja, jabolk, sladic, bonbonov, čokolade....
Ko smo se tam po deseti uri počasi premaknili in se je cesta zravnala sem, začel prehitevati te avtobuse in možje so skozi okna do pasu viseli in mahali v pozdrav. Bilo je hupanja, žmiganja in pozdarvljanja, tako da so ostali avtomobilisti samo debelo gledali kaj se dogaja.
Po dobrih dveh urah vožnje sem prispel v Mijane na moj parking, parkiral pred restavracijo in se odpravil na čelo kebab in čaj. Ravno sem se pozdravil s starimi znanci in sedel za mizo na čaj, že so na parking prihrumeli tisti trije avtobusi. Misli sem si, so se pač ustavili kaj pojesti - to bo pa hudo. Vendar ne! Nekaj možakarjev, je hitelo lastniku parkinga in restavracije, nekaj razlagati, še enkrat so mi podali roke in se odpeljali. Pa sem lastnika vprašal - Kaj je bilo pa to?
Pa mi je povedal, da so se ustavili, da bi mu povedali, kako "fejst kristjana" gosti, ki jim je dal vso svojo vodo, da so lahko molili in mu ponudili nekaj denarja, da me počastijo in plačajo vse stroške, kolikor mu jih bom naredil. Pa jim je razložil, da me že pozna in da sem tako "fejst kristjan", da imam že tako ali tako pri njem vse zastonj!
Pa sem se izprsil in počatil celo gostilno, seveda sem mislil, da bo samo čaj, fanta, in Coca Cola. Pa se je kar naenrat pojavila vodka z oranžado, pa Tuborg in gin iz piksne za oranžado. Na koncu pa je zakrožil še en velik jojnt in preden sem zaspal je bil svet tako (psihadelično) lep, da bi rabil veliko več pisateljskega talenta in prostora, da bi to opisal. |
Dorje, hvala za zanimivo, dogodivščin polno zgodbo iz Irana. Ob branju sem se namreč tudi sam v mislih popeljal kakšno dvajsetletje nazaj in obujal spomine ... . Iz takratnih izkušenj lahko tudi sam potrdim, da prijaznejših, dobrodušnejših in ustrezljivejših ljudi kot v Iranu, nisem nikoli in nikjer srečal.
Ne strinjam pa se z navezovanjem te tvoje zgodbe z versko poanto, posebej zaradi tega, kar danemu trenutku ni primerno. Hočeš-nočeš smo si ljudje tako različni, da lahko tudi dobri nameni v smislu gradnje mostov in povezovanja ob nepravem trenutku lahko povzročijo ravno nasprotni učinek. Lahko rečem sam ŽAL, in nič drugega.
lp Samo
_________________
Weve got to get in to get out |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 08 Apr 2007 01:44 Naslov sporočila: Re: MOJA KRŠČANSKA IRANSKA ZGODBA |
|
|
| Dorje je napisal/a: |
Iz četrtka na petek ponoči sem vozil domov iz Nemčije. Poslušal sem nočni program RS 1, kjer so gostili par, ki je v dveh letih s svojo TOYOTO LandCruiser obkrožil svet. Ko je nanesla beseda, kje sta srečala najprijaznejše ljudi, sta bila oba enotna - IRAN!
Pa je začel Dorje, tako lepo osamljen za volanom sredi noči in sredi Nemčije obujati spomine, na svoje dogodivščine.
Leta 1997 sem bil že četrtič na poti preko Irana v Indijo. Kakašnih dobrih 150 km od turške meje, je prišlo na cesti, ki se vije po ozki dolini v tunelu, da hude nesreče med dvema kamionoma, ki sta se v tunelu vžgala. Ker se je od silne vročine, vžgal še asfalt, se je stvar zavlekla, v ure in ure čakanja na cesti. V tej koloni sem se znašel med tremi iranskimi avtobusi, ki so bili na poti iz hadja v Meki.
Pri tem čakanju, smo se pač dolgočasili in poskušali kolikor toliko znosno preživeti vročino. Seveda je najlepše preganjati čas z opazovanjem ljudi okoli sebe. Pa je prišla iz avtobusa lepa mlada mamica, ki je imela še lepšega otroka okoli vratu. Punčka je bila pravi angelček, s črnimi skodranimi lasmi in veliki očki s trepalnicami kot metlice. Mamica ji je hotela zamenjati pleničke, tisti zeleni drekec pa je bil razmazan prav čez celo ritko. Nekako je hotela oprati ritko z vodo iz nekega oranžnega plastičnega vrčka, a vode je bilo le toliko, da je tisto reč še bolj razmazala. Ker sem že nekajkrat potoval skozi Iran, sem že nekaj vedel o kodeksu obnašanja, do iranskih žensk, a otroci kot otroci povsod po svetu, so nekaj kar že po naravi ljudi povezuje in ker sem bolj občudoval angelčka, kot mamico, sem se skurajžil in ji pomignil, naj mi da tisti vrč. Pa me je le razumela in mi ga podala. V avtu sem imel pedest literski sod, s potopno črpalko in pipo na gumb in še vsaj 40 l vode od doma, saj je sam nisem veliko porabil, pa še ves čas v Turčiji sem užival konfort in domačo gostoljubnost turških prijateljev. Pa sem ji nalil poln vrč vode, lepo počasi sem polival dojenčkovo rito in lepo sva oprala tisto zelenkasto grdobijo. Ko sva končala, sem ji nalil še enkrat in vrnila se je v avtobus.
Čez nekaj minut, pa se je iz avtobusa pokazal mlad možakar in se napotil k meni. Malo sem bil že v skrbeh, da sem bil morda preveč vsiljiv, do njegove žene, a sem opazil, da nese polno naročje grozdja, piškotov in doma narejenih belih bonbonov, ki jih pripravljajo za svoje muslimanske praznike. Znal je celo nekaj angleščine in s tresočim glasom se mi je zahvalil in mi izročil v zahvalo tiste dobrote. Pa sva malo podebatirala. Seveda se je pohvalil, da se vračajo iz hadja, a da je pot zelo dolga in naporna, vendar vredna truda, saj je opravil eno svojih največjih verskih obljub. Seveda je bilo eno od prvih vprašanj ali sem tudi jaz musliman? Pa sem mu odgovoril, da ne in da prihajam iz krščanskega okolja, kajti popolnoma neumestno je Irancu, razlagati o agnosticizmu in bognedaj o ateizmu. Tako je bil še bolj hvaležen, da mu je na njegovi sveti poti pomagal "kristjan" in hitro dodal, da smo (so) kristjani in muslimani - brodhers po veri in imamo istega Boga in to pokazal še tako da je podrgnil oba kazalca na roki!
Tako sem bil iz ure v uro deležen več obiskov in razgovorov ter hvaležnih pozdravov in pogledov. Še posebno tisto pobliskavanje oči iranskega nežnejšega spola izpod čadorja je bilo kar malo preveč seksi! Tako, da sem nekajkrat dobil že kar kurjo polt!
Pa so minevale ure in prišel je čas, molitve ob sončnem zahodu, ki je ena bolj pomebnih. Seveda veleva običaj, da se mora molilec pred tem obredno umiti. Ker smo bili tam na cesti že več kot pol dneva, so ljudje v tej vročini porabili že večino tiste flaširane vode, ki si so jo kupovali na poti. Moj sod pa je bil še skoraj poln. Pa še do moje postojanke v Mijaneh, kjer sem vedno parkiral na TIR parkingu za turške kamionarje imajo tako dobro vodo in sem si jo tam vedno natočil svežo. Zato sem ljudem ponudil vodo, za umivanje pred molitvijo. Lepo so se postavili v vrsto in jaz sem nalival. Ob tem sem opazil, da so mi nalivanje ustavili, ko so imeli po njihovem dovolj, tako da je ostalo še za drugega - nobenega egoizma!
In tako sem iztočil Irancem vso slovensko vodo!
Po molitvi so mi napolnili ves avto z darili - od tistih njihovih molekov in suvenirjev kupljenih v Meki, do melon, grozdaja, jabolk, sladic, bonbonov, čokolade....
Ko smo se tam po deseti uri počasi premaknili in se je cesta zravnala sem, začel prehitevati te avtobuse in možje so skozi okna do pasu viseli in mahali v pozdrav. Bilo je hupanja, žmiganja in pozdarvljanja, tako da so ostali avtomobilisti samo debelo gledali kaj se dogaja.
Po dobrih dveh urah vožnje sem prispel v Mijane na moj parking, parkiral pred restavracijo in se odpravil na čelo kebab in čaj. Ravno sem se pozdravil s starimi znanci in sedel za mizo na čaj, že so na parking prihrumeli tisti trije avtobusi. Misli sem si, so se pač ustavili kaj pojesti - to bo pa hudo. Vendar ne! Nekaj možakarjev, je hitelo lastniku parkinga in restavracije, nekaj razlagati, še enkrat so mi podali roke in se odpeljali. Pa sem lastnika vprašal - Kaj je bilo pa to?
Pa mi je povedal, da so se ustavili, da bi mu povedali, kako "fejst kristjana" gosti, ki jim je dal vso svojo vodo, da so lahko molili in mu ponudili nekaj denarja, da me počastijo in plačajo vse stroške, kolikor mu jih bom naredil. Pa jim je razložil, da me že pozna in da sem tako "fejst kristjan", da imam že tako ali tako pri njem vse zastonj!
Pa sem se izprsil in počatil celo gostilno, seveda sem mislil, da bo samo čaj, fanta, in Coca Cola. Pa se je kar naenrat pojavila vodka z oranžado, pa Tuborg in gin iz piksne za oranžado. Na koncu pa je zakrožil še en velik jojnt in preden sem zaspal je bil svet tako (psihadelično) lep, da bi rabil veliko več pisateljskega talenta in prostora, da bi to opisal. |
dorči,jz teb teh pravljic ne verjamem..res ti je loh ogorevc velik štorij povedu,ampak...jz ti ne verjamem...sori...
vseen mam pa irance za fejst pobče,dost bl kot tist arabski drek...
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
| Objavljeno: 08 Apr 2007 09:00 Naslov sporočila: Re: MOJA KRŠČANSKA IRANSKA ZGODBA |
|
|
| Samo je napisal/a: |
| Dorje je napisal/a: |
Iz četrtka na petek ponoči sem vozil domov iz Nemčije. Poslušal sem nočni program RS 1, kjer so gostili par, ki je v dveh letih s svojo TOYOTO LandCruiser obkrožil svet. Ko je nanesla beseda, kje sta srečala najprijaznejše ljudi, sta bila oba enotna - IRAN!
Pa je začel Dorje, tako lepo osamljen za volanom sredi noči in sredi Nemčije obujati spomine, na svoje dogodivščine.
Leta 1997 sem bil že četrtič na poti preko Irana v Indijo. Kakašnih dobrih 150 km od turške meje, je prišlo na cesti, ki se vije po ozki dolini v tunelu, da hude nesreče med dvema kamionoma, ki sta se v tunelu vžgala. Ker se je od silne vročine, vžgal še asfalt, se je stvar zavlekla, v ure in ure čakanja na cesti. V tej koloni sem se znašel med tremi iranskimi avtobusi, ki so bili na poti iz hadja v Meki.
Pri tem čakanju, smo se pač dolgočasili in poskušali kolikor toliko znosno preživeti vročino. Seveda je najlepše preganjati čas z opazovanjem ljudi okoli sebe. Pa je prišla iz avtobusa lepa mlada mamica, ki je imela še lepšega otroka okoli vratu. Punčka je bila pravi angelček, s črnimi skodranimi lasmi in veliki očki s trepalnicami kot metlice. Mamica ji je hotela zamenjati pleničke, tisti zeleni drekec pa je bil razmazan prav čez celo ritko. Nekako je hotela oprati ritko z vodo iz nekega oranžnega plastičnega vrčka, a vode je bilo le toliko, da je tisto reč še bolj razmazala. Ker sem že nekajkrat potoval skozi Iran, sem že nekaj vedel o kodeksu obnašanja, do iranskih žensk, a otroci kot otroci povsod po svetu, so nekaj kar že po naravi ljudi povezuje in ker sem bolj občudoval angelčka, kot mamico, sem se skurajžil in ji pomignil, naj mi da tisti vrč. Pa me je le razumela in mi ga podala. V avtu sem imel pedest literski sod, s potopno črpalko in pipo na gumb in še vsaj 40 l vode od doma, saj je sam nisem veliko porabil, pa še ves čas v Turčiji sem užival konfort in domačo gostoljubnost turških prijateljev. Pa sem ji nalil poln vrč vode, lepo počasi sem polival dojenčkovo rito in lepo sva oprala tisto zelenkasto grdobijo. Ko sva končala, sem ji nalil še enkrat in vrnila se je v avtobus.
Čez nekaj minut, pa se je iz avtobusa pokazal mlad možakar in se napotil k meni. Malo sem bil že v skrbeh, da sem bil morda preveč vsiljiv, do njegove žene, a sem opazil, da nese polno naročje grozdja, piškotov in doma narejenih belih bonbonov, ki jih pripravljajo za svoje muslimanske praznike. Znal je celo nekaj angleščine in s tresočim glasom se mi je zahvalil in mi izročil v zahvalo tiste dobrote. Pa sva malo podebatirala. Seveda se je pohvalil, da se vračajo iz hadja, a da je pot zelo dolga in naporna, vendar vredna truda, saj je opravil eno svojih največjih verskih obljub. Seveda je bilo eno od prvih vprašanj ali sem tudi jaz musliman? Pa sem mu odgovoril, da ne in da prihajam iz krščanskega okolja, kajti popolnoma neumestno je Irancu, razlagati o agnosticizmu in bognedaj o ateizmu. Tako je bil še bolj hvaležen, da mu je na njegovi sveti poti pomagal "kristjan" in hitro dodal, da smo (so) kristjani in muslimani - brodhers po veri in imamo istega Boga in to pokazal še tako da je podrgnil oba kazalca na roki!
Tako sem bil iz ure v uro deležen več obiskov in razgovorov ter hvaležnih pozdravov in pogledov. Še posebno tisto pobliskavanje oči iranskega nežnejšega spola izpod čadorja je bilo kar malo preveč seksi! Tako, da sem nekajkrat dobil že kar kurjo polt!
Pa so minevale ure in prišel je čas, molitve ob sončnem zahodu, ki je ena bolj pomebnih. Seveda veleva običaj, da se mora molilec pred tem obredno umiti. Ker smo bili tam na cesti že več kot pol dneva, so ljudje v tej vročini porabili že večino tiste flaširane vode, ki si so jo kupovali na poti. Moj sod pa je bil še skoraj poln. Pa še do moje postojanke v Mijaneh, kjer sem vedno parkiral na TIR parkingu za turške kamionarje imajo tako dobro vodo in sem si jo tam vedno natočil svežo. Zato sem ljudem ponudil vodo, za umivanje pred molitvijo. Lepo so se postavili v vrsto in jaz sem nalival. Ob tem sem opazil, da so mi nalivanje ustavili, ko so imeli po njihovem dovolj, tako da je ostalo še za drugega - nobenega egoizma!
In tako sem iztočil Irancem vso slovensko vodo!
Po molitvi so mi napolnili ves avto z darili - od tistih njihovih molekov in suvenirjev kupljenih v Meki, do melon, grozdaja, jabolk, sladic, bonbonov, čokolade....
Ko smo se tam po deseti uri počasi premaknili in se je cesta zravnala sem, začel prehitevati te avtobuse in možje so skozi okna do pasu viseli in mahali v pozdrav. Bilo je hupanja, žmiganja in pozdarvljanja, tako da so ostali avtomobilisti samo debelo gledali kaj se dogaja.
Po dobrih dveh urah vožnje sem prispel v Mijane na moj parking, parkiral pred restavracijo in se odpravil na čelo kebab in čaj. Ravno sem se pozdravil s starimi znanci in sedel za mizo na čaj, že so na parking prihrumeli tisti trije avtobusi. Misli sem si, so se pač ustavili kaj pojesti - to bo pa hudo. Vendar ne! Nekaj možakarjev, je hitelo lastniku parkinga in restavracije, nekaj razlagati, še enkrat so mi podali roke in se odpeljali. Pa sem lastnika vprašal - Kaj je bilo pa to?
Pa mi je povedal, da so se ustavili, da bi mu povedali, kako "fejst kristjana" gosti, ki jim je dal vso svojo vodo, da so lahko molili in mu ponudili nekaj denarja, da me počastijo in plačajo vse stroške, kolikor mu jih bom naredil. Pa jim je razložil, da me že pozna in da sem tako "fejst kristjan", da imam že tako ali tako pri njem vse zastonj!
Pa sem se izprsil in počatil celo gostilno, seveda sem mislil, da bo samo čaj, fanta, in Coca Cola. Pa se je kar naenrat pojavila vodka z oranžado, pa Tuborg in gin iz piksne za oranžado. Na koncu pa je zakrožil še en velik jojnt in preden sem zaspal je bil svet tako (psihadelično) lep, da bi rabil veliko več pisateljskega talenta in prostora, da bi to opisal. |
Dorje, hvala za zanimivo, dogodivščin polno zgodbo iz Irana. Ob branju sem se namreč tudi sam v mislih popeljal kakšno dvajsetletje nazaj in obujal spomine ... . Iz takratnih izkušenj lahko tudi sam potrdim, da prijaznejših, dobrodušnejših in ustrezljivejših ljudi kot v Iranu, nisem nikoli in nikjer srečal.
Ne strinjam pa se z navezovanjem te tvoje zgodbe z versko poanto, posebej zaradi tega, kar danemu trenutku ni primerno. Hočeš-nočeš smo si ljudje tako različni, da lahko tudi dobri nameni v smislu gradnje mostov in povezovanja ob nepravem trenutku lahko povzročijo ravno nasprotni učinek. Lahko rečem sam ŽAL, in nič drugega.
lp Samo |
Če bi pisal izmišljeno zgodbo, bi se morda lahko izognil temu, vendar ko opisuješ resnični dogodek, ga moraš pa opisati tako kot je bilo in ravno povezanost dobrote obeh ver je bila tu fabula dogodka.
Ob tem pa moram povdariti, da muslimani, še posebno tisti, ki se vračajo iz hadja, res ne morejo razumeti, pojma ateizma ali celo agnosticizma, lahko pa zelo dobro razumejo povezanost krščanstva in islama ter dejstvo, da izhajata obe veri od istega Boga.
Čeprav gre tu za dejstvo, da ni prišlo ravno do povezave dveh ver, temveč za povezavo dobrote agnosticizma in vere.
Ravno tako, kot razlagajo ateizem v krščanstvu, ga razumejo enako v islamu. Tako kot je ateizem razlagal Rode, ki je po domače pospravil starše ateistov v kante za smeti, ga razlagajo tudi verni muslimani, ker tako radi oboji pozabijo, da se človeštvo ni začelo z nastankom obeh ver in da je živelo dolga tisočletja po istih ali podobnih civilizacijskih družbenih normah ali morali, kot si jih je iz zgodovine izposodilo židovstvo, krščanstvo in islam.
Če mislijo verniki, da je dobrota samo v domeni vernih, se tu zelo motijo. Vera jo zapoveduje, ateizem pa jo jemlje povsem spontano in samoumevno, kot univerzalno vesoljno moralno držo.
Vendar sploh ni važno odkod dobrota prihaja, važno je da se tu pa tam le uveljavi! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
| Objavljeno: 08 Apr 2007 09:13 Naslov sporočila: Re: MOJA KRŠČANSKA IRANSKA ZGODBA |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
| Dorje je napisal/a: |
Iz četrtka na petek ponoči sem vozil domov iz Nemčije. Poslušal sem nočni program RS 1, kjer so gostili par, ki je v dveh letih s svojo TOYOTO LandCruiser obkrožil svet. Ko je nanesla beseda, kje sta srečala najprijaznejše ljudi, sta bila oba enotna - IRAN!
Pa je začel Dorje, tako lepo osamljen za volanom sredi noči in sredi Nemčije obujati spomine, na svoje dogodivščine.
Leta 1997 sem bil že četrtič na poti preko Irana v Indijo. Kakašnih dobrih 150 km od turške meje, je prišlo na cesti, ki se vije po ozki dolini v tunelu, da hude nesreče med dvema kamionoma, ki sta se v tunelu vžgala. Ker se je od silne vročine, vžgal še asfalt, se je stvar zavlekla, v ure in ure čakanja na cesti. V tej koloni sem se znašel med tremi iranskimi avtobusi, ki so bili na poti iz hadja v Meki.
Pri tem čakanju, smo se pač dolgočasili in poskušali kolikor toliko znosno preživeti vročino. Seveda je najlepše preganjati čas z opazovanjem ljudi okoli sebe. Pa je prišla iz avtobusa lepa mlada mamica, ki je imela še lepšega otroka okoli vratu. Punčka je bila pravi angelček, s črnimi skodranimi lasmi in veliki očki s trepalnicami kot metlice. Mamica ji je hotela zamenjati pleničke, tisti zeleni drekec pa je bil razmazan prav čez celo ritko. Nekako je hotela oprati ritko z vodo iz nekega oranžnega plastičnega vrčka, a vode je bilo le toliko, da je tisto reč še bolj razmazala. Ker sem že nekajkrat potoval skozi Iran, sem že nekaj vedel o kodeksu obnašanja, do iranskih žensk, a otroci kot otroci povsod po svetu, so nekaj kar že po naravi ljudi povezuje in ker sem bolj občudoval angelčka, kot mamico, sem se skurajžil in ji pomignil, naj mi da tisti vrč. Pa me je le razumela in mi ga podala. V avtu sem imel pedest literski sod, s potopno črpalko in pipo na gumb in še vsaj 40 l vode od doma, saj je sam nisem veliko porabil, pa še ves čas v Turčiji sem užival konfort in domačo gostoljubnost turških prijateljev. Pa sem ji nalil poln vrč vode, lepo počasi sem polival dojenčkovo rito in lepo sva oprala tisto zelenkasto grdobijo. Ko sva končala, sem ji nalil še enkrat in vrnila se je v avtobus.
Čez nekaj minut, pa se je iz avtobusa pokazal mlad možakar in se napotil k meni. Malo sem bil že v skrbeh, da sem bil morda preveč vsiljiv, do njegove žene, a sem opazil, da nese polno naročje grozdja, piškotov in doma narejenih belih bonbonov, ki jih pripravljajo za svoje muslimanske praznike. Znal je celo nekaj angleščine in s tresočim glasom se mi je zahvalil in mi izročil v zahvalo tiste dobrote. Pa sva malo podebatirala. Seveda se je pohvalil, da se vračajo iz hadja, a da je pot zelo dolga in naporna, vendar vredna truda, saj je opravil eno svojih največjih verskih obljub. Seveda je bilo eno od prvih vprašanj ali sem tudi jaz musliman? Pa sem mu odgovoril, da ne in da prihajam iz krščanskega okolja, kajti popolnoma neumestno je Irancu, razlagati o agnosticizmu in bognedaj o ateizmu. Tako je bil še bolj hvaležen, da mu je na njegovi sveti poti pomagal "kristjan" in hitro dodal, da smo (so) kristjani in muslimani - brodhers po veri in imamo istega Boga in to pokazal še tako da je podrgnil oba kazalca na roki!
Tako sem bil iz ure v uro deležen več obiskov in razgovorov ter hvaležnih pozdravov in pogledov. Še posebno tisto pobliskavanje oči iranskega nežnejšega spola izpod čadorja je bilo kar malo preveč seksi! Tako, da sem nekajkrat dobil že kar kurjo polt!
Pa so minevale ure in prišel je čas, molitve ob sončnem zahodu, ki je ena bolj pomebnih. Seveda veleva običaj, da se mora molilec pred tem obredno umiti. Ker smo bili tam na cesti že več kot pol dneva, so ljudje v tej vročini porabili že večino tiste flaširane vode, ki si so jo kupovali na poti. Moj sod pa je bil še skoraj poln. Pa še do moje postojanke v Mijaneh, kjer sem vedno parkiral na TIR parkingu za turške kamionarje imajo tako dobro vodo in sem si jo tam vedno natočil svežo. Zato sem ljudem ponudil vodo, za umivanje pred molitvijo. Lepo so se postavili v vrsto in jaz sem nalival. Ob tem sem opazil, da so mi nalivanje ustavili, ko so imeli po njihovem dovolj, tako da je ostalo še za drugega - nobenega egoizma!
In tako sem iztočil Irancem vso slovensko vodo!
Po molitvi so mi napolnili ves avto z darili - od tistih njihovih molekov in suvenirjev kupljenih v Meki, do melon, grozdaja, jabolk, sladic, bonbonov, čokolade....
Ko smo se tam po deseti uri počasi premaknili in se je cesta zravnala sem, začel prehitevati te avtobuse in možje so skozi okna do pasu viseli in mahali v pozdrav. Bilo je hupanja, žmiganja in pozdarvljanja, tako da so ostali avtomobilisti samo debelo gledali kaj se dogaja.
Po dobrih dveh urah vožnje sem prispel v Mijane na moj parking, parkiral pred restavracijo in se odpravil na čelo kebab in čaj. Ravno sem se pozdravil s starimi znanci in sedel za mizo na čaj, že so na parking prihrumeli tisti trije avtobusi. Misli sem si, so se pač ustavili kaj pojesti - to bo pa hudo. Vendar ne! Nekaj možakarjev, je hitelo lastniku parkinga in restavracije, nekaj razlagati, še enkrat so mi podali roke in se odpeljali. Pa sem lastnika vprašal - Kaj je bilo pa to?
Pa mi je povedal, da so se ustavili, da bi mu povedali, kako "fejst kristjana" gosti, ki jim je dal vso svojo vodo, da so lahko molili in mu ponudili nekaj denarja, da me počastijo in plačajo vse stroške, kolikor mu jih bom naredil. Pa jim je razložil, da me že pozna in da sem tako "fejst kristjan", da imam že tako ali tako pri njem vse zastonj!
Pa sem se izprsil in počatil celo gostilno, seveda sem mislil, da bo samo čaj, fanta, in Coca Cola. Pa se je kar naenrat pojavila vodka z oranžado, pa Tuborg in gin iz piksne za oranžado. Na koncu pa je zakrožil še en velik jojnt in preden sem zaspal je bil svet tako (psihadelično) lep, da bi rabil veliko več pisateljskega talenta in prostora, da bi to opisal. |
dorči,jz teb teh pravljic ne verjamem..res ti je loh ogorevc velik štorij povedu,ampak...jz ti ne verjamem...sori...
vseen mam pa irance za fejst pobče,dost bl kot tist arabski drek... |
Hvala za primerjavo za Blažem Ogorevcem. Vendar si tega komplimenta ne zaslužim. Blaž Ogorevc je bil res z mano V Iranu in takrat je bil prvič. V enem mesecu skupaj na potovanju sem šele spoznal, kako drugače lahko dva človeka dojemata okolico in kako lahko, ko gledata isto stvar drugače vidita. Ko bi Ogorevc pisal to zgodbo, bi bila slovenščina veliko bolj sočna, kot je moja. Kot filozof, bi verjetno uspel še bolj povdariti in iz dogodka izluščiti prave povdarke, kot jih je Dorje.
Jani, kar pa se tiče tega, kaj ti verjameš in kaj ne, Dorje povsem razume. Kajti, da se ti lahko takšne zgodbe dogajajo jim moraš iti malo nasproti, doma na kavču ali za šankom, se ti lahko zgodi marsikaj, vendar prav gotovo ne zgodba v Iranu. Imate pa eno iransko družino v Kranju. Sem jih enkrat (spet čisto slučajno) srečal na turško iranski meji. Izgubil sem naslov, pa mi je zelo žal, saj bi jih rad obiskal v Kranju. Če lahko zveš za njihov naslov, mi ga sporoči - prosim! Oba z ženo sta Iranca in imata nekaj otrok, vsi pa izvrstno govorijo slovensko. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
| Objavljeno: 15 Apr 2007 20:22 Naslov sporočila: Jani, daj pizkusi! |
|
|
Morda ti bo uspelo v Kranju izslediti tisto iransko družino???
Vsaj odgovori, če imaš to možnost?! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
