 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
 Objavljeno: 27 Jun 2011 17:57 Naslov sporočila: mr. menier |
 |
|
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajno mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY
Nazadnje urejal/a Čukica 30 Jun 2011 11:44; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
| Objavljeno: 27 Jun 2011 18:55 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajni mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
No hvala bogu, da ni nekaj, kar bi te lahko prec pobralo.
Boš morala še nekaj desetletij uživat radosti tuzemskih prilik in neprilik.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 27 Jun 2011 21:01 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajni mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
tkole je....stara  ...nis več v garanciji
naj te potolažim da nis edina butasta v takih zadevah,prvo kap sem prenesel stoje,brez vračov..čel teden mi je razganjal prsa...dohtr?ma kaki..sej sem le preveč kadil in pil(bilo je v decembru)
strelci,kolenci...eh..
http://www.youtube.com/watch?v=_8FBc5VQbLY&feature=related
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 30 Jun 2011 11:40 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Comp je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajni mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
No hvala bogu, da ni nekaj, kar bi te lahko prec pobralo.
Boš morala še nekaj desetletij uživat radosti tuzemskih prilik in neprilik.
|
Sej zadnje dni mi pogosto v glavi pozvanja don mentoni bend "jz bom kr umru, sej ne bom ta pru" |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zho
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 21:39
Prispevkov: 824
|
| Objavljeno: 30 Jun 2011 12:05 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajno mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
Za tega gospoda pa še nisem slišal. Še zlasti ne na levo uho, ki me muči odkar imamo prižgano klimo. Sem šel v ambulanto po pomoč, pa me je minilo, ko sem videl vrsto in slišal pripombo sestre - pa ravno danes prihajate, ko imamo toliko dela.
Tolaži se kot jaz, da gre za sezonsko težavo in bo minila samo od sebe. In delajva naprej na preventivi. Torej čimprej na morje, če bo sreča, se tam lahko srečamo naslednji teden... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 30 Jun 2011 15:32 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Zho je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajno mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
Za tega gospoda pa še nisem slišal. Še zlasti ne na levo uho, ki me muči odkar imamo prižgano klimo. Sem šel v ambulanto po pomoč, pa me je minilo, ko sem videl vrsto in slišal pripombo sestre - pa ravno danes prihajate, ko imamo toliko dela.
Tolaži se kot jaz, da gre za sezonsko težavo in bo minila samo od sebe. In delajva naprej na preventivi. Torej čimprej na morje, če bo sreča, se tam lahko srečamo naslednji teden... |
Hvala za besede korajže. Zdaj se kaže, da za moje težave najbrž ni krivo uho, ampak 20 let stara poškodba vratne hrbtenice. Vedet pa še ne morem, ker še nimam vseh izvidov. Šla naj bi tudi na ORL, ambulanto za bolezni ušes in vrtoglavico. Zdravnica mi je na napotnico zacahnala: "hitro". Če ne veš, obstajajo 3 stopnje: nujno, hitro in redno. Ne vem, kaki so časovni okvirji za nujno, za »hitro« te morajo sprejeti v roku treh mesecev. Redno pa najbrž enkrat do smrti. Začela sem se smejat v telefon, sestra na drugi strani se je smejala skupaj z mano.
Ni moj problem ta, da ne bi mogla plačat tistih par sto € za privat zdravnika, moj problem je, da še vedno bolj zaupam tem v javnem zdravstvu. Najbrž dediščina komunizma. Nisem še resetirana.
Morje - ne pred avgustom, je treba izpolnit naročila, takrat pa odklop. Jupi! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
| Objavljeno: 30 Jun 2011 16:11 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
| Zho je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
Obiskal me je g. Menier. Natančneje povedano, iz moje lobanje je odstranil možgane in vanjo namontiral ringlšpil. Ne da bi mene vprašal za mnenje.
Prišel je kot strela z jasnega, medtem ko sem terala svoj giro od bajerja do Rožnika in nazaj. Na Drenikovem vrhu sem začutila slabost, kot bi bila v drugem mesecu naporne nosečnosti, zemlja je plesala svoj ples, zanašalo me je v desno, hihi, sililo me je na bruhanje, strah me je bilo vsakega korakca, desno uho me je bolelo. Na Rožniku sem se lahko samo še sesedla na štorček in se tam borila s slabostjo in vrtoglavico, moja prislovična trma in self sustainable filozofija mi ni dovolila, da bi poklicala na pomoč. Domov sem se privlekla totalno gnila in lahko samo še brez moči obležala.
Bila sem zrela za urgenco, pa nisem ubogala, poslušala pridige, za katere se bom maščevala tako, da ne bom grela več svojih ledenih rok na njegovem toplem truplu, ne vedno, ko bo želel, hihihi. Če bi namesto ringlšpila imela možgane, bi bila odločitev preprosta, tako pa ni bila. Če že ne morem težiti, se obnašam vsaj trapasto, da si me zapomnijo.
V glavnem, izvedela sem za nekaj, čemur se reče menierov sindrom, katerega skrajna posledica je lahko oglušelost. Tudi če ne bo oglušelosti, je napad skrajno mučni pain in the ass, vreden, da ga zabeležim.
http://www.youtube.com/watch?v=ZlM3G0ClfIY |
Za tega gospoda pa še nisem slišal. Še zlasti ne na levo uho, ki me muči odkar imamo prižgano klimo. Sem šel v ambulanto po pomoč, pa me je minilo, ko sem videl vrsto in slišal pripombo sestre - pa ravno danes prihajate, ko imamo toliko dela.
Tolaži se kot jaz, da gre za sezonsko težavo in bo minila samo od sebe. In delajva naprej na preventivi. Torej čimprej na morje, če bo sreča, se tam lahko srečamo naslednji teden... |
Hvala za besede korajže. Zdaj se kaže, da za moje težave najbrž ni krivo uho, ampak 20 let stara poškodba vratne hrbtenice. Vedet pa še ne morem, ker še nimam vseh izvidov. Šla naj bi tudi na ORL, ambulanto za bolezni ušes in vrtoglavico. Zdravnica mi je na napotnico zacahnala: "hitro". Če ne veš, obstajajo 3 stopnje: nujno, hitro in redno. Ne vem, kaki so časovni okvirji za nujno, za »hitro« te morajo sprejeti v roku treh mesecev. Redno pa najbrž enkrat do smrti. Začela sem se smejat v telefon, sestra na drugi strani se je smejala skupaj z mano.
Ni moj problem ta, da ne bi mogla plačat tistih par sto € za privat zdravnika, moj problem je, da še vedno bolj zaupam tem v javnem zdravstvu. Najbrž dediščina komunizma. Nisem še resetirana.
Morje - ne pred avgustom, je treba izpolnit naročila, takrat pa odklop. Jupi! |
Čuki, dva dni nazaj sem dobil napotnico nujno. Vćeraj sem bil na polikliniki, čez en mesec pa še en test, da se bo vedelo kje smo.
Tak je življeje. Smrtno nevarno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 30 Jun 2011 19:23 Naslov sporočila: Re: mr. menier |
|
|
| Comp je napisal/a: |
Čuki, dva dni nazaj sem dobil napotnico nujno. Vćeraj sem bil na polikliniki, čez en mesec pa še en test, da se bo vedelo kje smo.
Tak je življeje. Smrtno nevarno. |
A tako hitro je nujno?
Ma naj bo nevarno, samo da ni boleče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
