|
Outlaws by Dnevnik Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13 Prispevkov: 4904
|
Objavljeno: 02 Apr 2007 08:40 Naslov sporočila: SOLIDARNOST - NAČELNOST - EGOIZEM |
|
|
V zadnjih dneh sva se s Čukico zapela o tem ali moramo solidarnost sprejemati načelno ali je možnost, da jo obravnavamo selektivno.
Dorjetovo mnenje je, da če smo se za urejanje socialnih razlik odločili za solidrnost, jo moramo načelno sprejeti in egoizem, ki nam veleva selektivnost, da ja nebi nekdo to izkoriščal. Zagovarjal sem, da čim začnemo solidarnost secirati, komu pripada in komu ne, je okrnjena sama ideja.
Od kod izhaja ideja o solidarnosti? Od prve Loydove zavarovalne police naprej. Ladijski prevozniki, ki so vozili z hitrimi jadrnicami kuterji začimbe iz vzhoda v Evropo, so se zmenili, da bodo solidarno razdelili riziko nesreč na več lastnikov ladij. Tako da izgube in škode ne bo nosil samo tisti, ki se mu je to zgodilo. Tudi v tem zgodnem obdobju je prišlo do trenj ali se izplača solidarnostna odškodnina tudi v primeru nepravilnega ukrepanja kepetana ladije, kajti vedno se je mudilo in tisti, ki je prvi prišel v luko je pač dosegel višjo ceno za svojo robo in zato so dirkali in redko spuščali jadra na varno površino.
Enako se danes v družbenem sistemu kapitalizma in konkurence pojavlja egoizem in individualnost tekmovanja.
Kako more biti solidarnostno enako zdravstveno pokrit nekdo, ki živi popolnoma zdravo in nekdo, ki svoje telo uničuje z drogo, in nezdravim življenjem. In seciranje se je začelo!
Vprašamo se lahko, kje se bo končalo?
Torej je načelo delitve rizika načeto in solidarnost je postala ideološko vprašljiva.
Povdarjanje individualnosti v takšnem sistemu bo načelo vzajemnosti ali solidarnosti verjetno izgubilo svoj namen. Seveda če plazu ne bomo do časa ustavili in sprejeli solidarnost neselaktivno! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 02 Apr 2007 20:35 Naslov sporočila: |
|
|
E moj Dorje, zgleda da ljudje o tem nimajo stališč. Ali pa se nočejo zameriti komu od naju dveh |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21 Prispevkov: 7222
|
Objavljeno: 02 Apr 2007 21:52 Naslov sporočila: Re: SOLIDARNOST - NAČELNOST - EGOIZEM |
|
|
Dorje je napisal/a: |
V zadnjih dneh sva se s Čukico zapela o tem ali moramo solidarnost sprejemati načelno ali je možnost, da jo obravnavamo selektivno.
Dorjetovo mnenje je, da če smo se za urejanje socialnih razlik odločili za solidrnost, jo moramo načelno sprejeti in egoizem, ki nam veleva selektivnost, da ja nebi nekdo to izkoriščal. Zagovarjal sem, da čim začnemo solidarnost secirati, komu pripada in komu ne, je okrnjena sama ideja.
Od kod izhaja ideja o solidarnosti? Od prve Loydove zavarovalne police naprej. Ladijski prevozniki, ki so vozili z hitrimi jadrnicami kuterji začimbe iz vzhoda v Evropo, so se zmenili, da bodo solidarno razdelili riziko nesreč na več lastnikov ladij. Tako da izgube in škode ne bo nosil samo tisti, ki se mu je to zgodilo. Tudi v tem zgodnem obdobju je prišlo do trenj ali se izplača solidarnostna odškodnina tudi v primeru nepravilnega ukrepanja kepetana ladije, kajti vedno se je mudilo in tisti, ki je prvi prišel v luko je pač dosegel višjo ceno za svojo robo in zato so dirkali in redko spuščali jadra na varno površino.
Enako se danes v družbenem sistemu kapitalizma in konkurence pojavlja egoizem in individualnost tekmovanja.
Kako more biti solidarnostno enako zdravstveno pokrit nekdo, ki živi popolnoma zdravo in nekdo, ki svoje telo uničuje z drogo, in nezdravim življenjem. In seciranje se je začelo!
Vprašamo se lahko, kje se bo končalo?
Torej je načelo delitve rizika načeto in solidarnost je postala ideološko vprašljiva.
Povdarjanje individualnosti v takšnem sistemu bo načelo vzajemnosti ali solidarnosti verjetno izgubilo svoj namen. Seveda če plazu ne bomo do časa ustavili in sprejeli solidarnost neselaktivno! |
--to o cemur ti govoris, se rece " Socialni kapital" -- ki, pa deluje, samo znotraj druzb. ki ustvarjajo presezke -- se pravi, da so dovolj bogate, da se z existencnimi vprasanju ne ukvarjajo, kaj veliko ( ce je "bogastvo, premajhno, se skupnosti zreducirajo, na plemena ali klane ) --- socialni kapital, je edino, lepilo, ki drzi, neko skupnost v znosnem zivljenju --- celo, najliberalnejsi, kapitalisti, pred sto leti, so doumeli, da je skrajna, konkurencnost, skrajna efektivnost ali dobicek, kot edino vodilo, gospodarske uspesnosti, nesmisel, ce socialni kapital, ni dovolj velik, da taksna skupnost, sploh obstoji --- zato, mora nek nivo solidarnosti, nujno obstojati, znotraj, neke skupnosti --- kje potegniti mejo, med solidarnostjo in lazno socialo, pa ne ve nihce -- druzba je pac, zamotan in stalno spreminjajoc se sistem -- nekdo, ki je danes, potreben, druzbene podpore, bo morda, cez nekaj let sam podpiral druge in obratno.... _________________ The US has the best government money can buy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13 Prispevkov: 4904
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 08:16 Naslov sporočila: |
|
|
Čukica je napisal/a: |
E moj Dorje, zgleda da ljudje o tem nimajo stališč. Ali pa se nočejo zameriti komu od naju dveh |
Pravzaprav sploh ne gre za tekmovanje. Kajti cel sistem zavarovalništva temelji na solidarnosti. Vendar uravnava zavarovalništvo logika profita, ker je naravnano tako, da se vloženi vzajemni kapital nikoli ne izprazni in da se zavarovalnice vedno za ekstremne odškodnine še dodatno pozavarujejo vsaj pri Loydu in se združijo v konzorcije, da ja nebi ogrozile svoj profit in obstoj.
Ko pa se zavarovalnica začne ukvarjati z socialnimi zavarovanji, pa so v samem plemenitenju neizrabljenega kapitala omejene - začno veljati drugačna pravila. Zato pa zavarovalnice, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami zavarovanja znotraj same zavarovalnice strogo ločijo področja zavarovanja in s tem preprečujejo prelivanje profita npr. iz življenskega v avtomobilsko ali nepremičninsko,kaj šele v kakšno zdravstveno ali pokojninsko. Zato izkazujejo in jamrajo, da imajo izgubo, a da bi prelili dobiček iz profitabilnega na manj donosno dejavnost, pa ni govora. Torej tam kjer veljajo strogi zakoni trga, se ne poslužujejo niti notranje solidarnosti.
Torej ko prenesemo logiko zavarovalniškega biznisa na socialo, se pač začnemo spraševati ali se to sploh splača? Seveda se iz ozkega ekonomskega vidika nobena sociala vsaj direktno ne izplača. Je utež okoli vratu vsaki zavarovalnici.
Navedel bi primer Kranjaske Gore:
Pred leti so bile cokla kranjskogorskega turizma - zastarele žičnice. Nikakor niso nabrali dovolj denarja za modernizacijo, zasneževanje in podobno. Vendar so ravno od urejenosti smučišč v mestu živeli vsi, od hotelov do trgovin. Vendar jih za žičnice ni brigalo. Ko pa je obisk zaradi teh slabosti začel upadati, so se hoteljerji počasi zavedli, da gostje v Kranjsko Goro ne prihajajo zaradi Larixa ali Kompas hotela - temveč zaradi smučanja! In solidarnost je zaživela iz čisto tržno ekonomskega vzgiba.
Pri socialnih transferjih je pot do profita veliko bolj zakrita in vijugava, vendar na koncu pripelje vendar do čisto ugotovljivega profita. Kajti vsak delodajalec se na koncu zave, da mu bo profit delal samo zadovoljen delavec, ki ga življenska egzistenca ne bo skrbela. Povsem normalno za lastnika kapitala pa je, da se hoče prepričati, za kaj plačuje in za kaj se porablja temu namenjen denar in povsem poslovno logično je, da zahteva da je porabljen strogo za tisto za kar je namenjen. To je logika tistega, ki daje. Seveda se porabnik obnaša ravno obratno!
Torej sta plačnik in porabnik vedno v konfliktu! Malo teže pa je, ko smo plačniki tudi porabniki! Takrat se vedno postavljamo v položaj, ki nam takrat trenutno paše ali v katerem smo. Ko smo zdravi, ko smo denar, delnice, naložili tako, da nam zagotavljajo neko sigurnost, smo do tistih, ki porabljajo ta solidarnostni fond bolj kritični, ko pa pridemo v situacijo, ko smo zaradi življenskih okoliščin sami primorani uporabljati to solidarnost, pa smo veliko bolj tolerantni.
Pomembno je, da se ne pustimo premagati samoljubju in svojemu egoizmu, ko tega ne rabimo, kajti nikoli ne vemo kdaj bomo to nujno rabili?! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13 Prispevkov: 4904
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 08:29 Naslov sporočila: Re: SOLIDARNOST - NAČELNOST - EGOIZEM |
|
|
marmije je napisal/a: |
Dorje je napisal/a: |
V zadnjih dneh sva se s Čukico zapela o tem ali moramo solidarnost sprejemati načelno ali je možnost, da jo obravnavamo selektivno.
Dorjetovo mnenje je, da če smo se za urejanje socialnih razlik odločili za solidrnost, jo moramo načelno sprejeti in egoizem, ki nam veleva selektivnost, da ja nebi nekdo to izkoriščal. Zagovarjal sem, da čim začnemo solidarnost secirati, komu pripada in komu ne, je okrnjena sama ideja.
Od kod izhaja ideja o solidarnosti? Od prve Loydove zavarovalne police naprej. Ladijski prevozniki, ki so vozili z hitrimi jadrnicami kuterji začimbe iz vzhoda v Evropo, so se zmenili, da bodo solidarno razdelili riziko nesreč na več lastnikov ladij. Tako da izgube in škode ne bo nosil samo tisti, ki se mu je to zgodilo. Tudi v tem zgodnem obdobju je prišlo do trenj ali se izplača solidarnostna odškodnina tudi v primeru nepravilnega ukrepanja kepetana ladije, kajti vedno se je mudilo in tisti, ki je prvi prišel v luko je pač dosegel višjo ceno za svojo robo in zato so dirkali in redko spuščali jadra na varno površino.
Enako se danes v družbenem sistemu kapitalizma in konkurence pojavlja egoizem in individualnost tekmovanja.
Kako more biti solidarnostno enako zdravstveno pokrit nekdo, ki živi popolnoma zdravo in nekdo, ki svoje telo uničuje z drogo, in nezdravim življenjem. In seciranje se je začelo!
Vprašamo se lahko, kje se bo končalo?
Torej je načelo delitve rizika načeto in solidarnost je postala ideološko vprašljiva.
Povdarjanje individualnosti v takšnem sistemu bo načelo vzajemnosti ali solidarnosti verjetno izgubilo svoj namen. Seveda če plazu ne bomo do časa ustavili in sprejeli solidarnost neselaktivno! |
--to o cemur ti govoris, se rece " Socialni kapital" -- ki, pa deluje, samo znotraj druzb. ki ustvarjajo presezke -- se pravi, da so dovolj bogate, da se z existencnimi vprasanju ne ukvarjajo, kaj veliko ( ce je "bogastvo, premajhno, se skupnosti zreducirajo, na plemena ali klane ) --- socialni kapital, je edino, lepilo, ki drzi, neko skupnost v znosnem zivljenju --- celo, najliberalnejsi, kapitalisti, pred sto leti, so doumeli, da je skrajna, konkurencnost, skrajna efektivnost ali dobicek, kot edino vodilo, gospodarske uspesnosti, nesmisel, ce socialni kapital, ni dovolj velik, da taksna skupnost, sploh obstoji --- zato, mora nek nivo solidarnosti, nujno obstojati, znotraj, neke skupnosti --- kje potegniti mejo, med solidarnostjo in lazno socialo, pa ne ve nihce -- druzba je pac, zamotan in stalno spreminjajoc se sistem -- nekdo, ki je danes, potreben, druzbene podpore, bo morda, cez nekaj let sam podpiral druge in obratno.... |
Mislim, da je to družbeno lepilo zelo pomembno. Toliko pomebno, da je vsako "secirnje" in postavljanje meje med solidarnostjo in lažno socialo slabljenje tega lepila, ker je tako težko ugotovljivo. Individualne življenske zgodbe so velikoikrat preveč konpleksne, da bi jih od daleč lahko ocenjevali sami (posameznik). Zato so v naši družbi socialne službe, ki ugotavljajo ali je posameznik upravičen do te solidarnosti. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41 Prispevkov: 2471 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 09:45 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz lahko govorim le o sebi. Torej!
SOLIDAREN sem zeloooooooooooooooo selektivno!!
Zaradi NAČELNOST-i sem največkrat kasiral kakšno po "gobcu".
EGOIZEM, pa se mi obrestuje, če dobro pomislim.
VSAK SE ENKRAT OBRUSI D.O.O. _________________ ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20 Prispevkov: 2810
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 10:35 Naslov sporočila: |
|
|
Dorje je napisal/a: |
Pravzaprav sploh ne gre za tekmovanje. Kajti cel sistem zavarovalništva temelji na solidarnosti. Vendar uravnava zavarovalništvo logika profita, ker je naravnano tako, da se vloženi vzajemni kapital nikoli ne izprazni in da se zavarovalnice vedno za ekstremne odškodnine še dodatno pozavarujejo vsaj pri Loydu in se združijo v konzorcije, da ja nebi ogrozile svoj profit in obstoj.
Ko pa se zavarovalnica začne ukvarjati z socialnimi zavarovanji, pa so v samem plemenitenju neizrabljenega kapitala omejene - začno veljati drugačna pravila. Zato pa zavarovalnice, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami zavarovanja znotraj same zavarovalnice strogo ločijo področja zavarovanja in s tem preprečujejo prelivanje profita npr. iz življenskega v avtomobilsko ali nepremičninsko,kaj šele v kakšno zdravstveno ali pokojninsko. Zato izkazujejo in jamrajo, da imajo izgubo, a da bi prelili dobiček iz profitabilnega na manj donosno dejavnost, pa ni govora. Torej tam kjer veljajo strogi zakoni trga, se ne poslužujejo niti notranje solidarnosti.
Torej ko prenesemo logiko zavarovalniškega biznisa na socialo, se pač začnemo spraševati ali se to sploh splača? Seveda se iz ozkega ekonomskega vidika nobena sociala vsaj direktno ne izplača. Je utež okoli vratu vsaki zavarovalnici.
Navedel bi primer Kranjaske Gore:
Pred leti so bile cokla kranjskogorskega turizma - zastarele žičnice. Nikakor niso nabrali dovolj denarja za modernizacijo, zasneževanje in podobno. Vendar so ravno od urejenosti smučišč v mestu živeli vsi, od hotelov do trgovin. Vendar jih za žičnice ni brigalo. Ko pa je obisk zaradi teh slabosti začel upadati, so se hoteljerji počasi zavedli, da gostje v Kranjsko Goro ne prihajajo zaradi Larixa ali Kompas hotela - temveč zaradi smučanja! In solidarnost je zaživela iz čisto tržno ekonomskega vzgiba.
Pri socialnih transferjih je pot do profita veliko bolj zakrita in vijugava, vendar na koncu pripelje vendar do čisto ugotovljivega profita. Kajti vsak delodajalec se na koncu zave, da mu bo profit delal samo zadovoljen delavec, ki ga življenska egzistenca ne bo skrbela. Povsem normalno za lastnika kapitala pa je, da se hoče prepričati, za kaj plačuje in za kaj se porablja temu namenjen denar in povsem poslovno logično je, da zahteva da je porabljen strogo za tisto za kar je namenjen. To je logika tistega, ki daje. Seveda se porabnik obnaša ravno obratno!
Torej sta plačnik in porabnik vedno v konfliktu! Malo teže pa je, ko smo plačniki tudi porabniki! Takrat se vedno postavljamo v položaj, ki nam takrat trenutno paše ali v katerem smo. Ko smo zdravi, ko smo denar, delnice, naložili tako, da nam zagotavljajo neko sigurnost, smo do tistih, ki porabljajo ta solidarnostni fond bolj kritični, ko pa pridemo v situacijo, ko smo zaradi življenskih okoliščin sami primorani uporabljati to solidarnost, pa smo veliko bolj tolerantni.
Pomembno je, da se ne pustimo premagati samoljubju in svojemu egoizmu, ko tega ne rabimo, kajti nikoli ne vemo kdaj bomo to nujno rabili?! |
Dorje, najin »problem« je, da za razliko od tebe ne verjamem, da sploh lahko obstaja družba, v kateri solidarnost deluje »načelno«, v vsaki družbi bolj ali manj pravično selekcionirajo. Ne poznam sistema, ki bi ekonomsko vzdržal načelno solidarnost. Komunizma nekako ni od nikoder.
Moj primer: naš pokojninski sistem, ta je zadosti velik, da je krasen vzorčni primer. Vsi od MDS-a do evropske komisije nas opozarjajo, da naše javne finance zaradi obstoječega pokojninskega sistema dolgoročno ne bodo vzdržale, še več, uvščajo nas med tri države unije, v katerih bodo učinki staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji. In pri tem tumbajo o povečanju pokojninskih izdatkov in katastrofalnih demografskih kazalcih. Naši na Umarju na drugi strani pravijo, da bo tak sistem komot zdržal do leta 2020, za pozneje niso natančni. Takrat bom stara 56 let in imela pred sabo še ohoho let do penzije, če bom živa. To pomeni, da se je politika zavestno odločila (pa ne za lon, ampak za glasove in zmago na volitvah, jasno), da bo mene žrtvovala. Se pravi, selekcija je bila narejena. Taka medgeneracijska solidarnost, kot jo imamo zdaj, me niti ne priznava več kot porabnika, ampak zgolj kot plačnika.
Zdaj, če jaz o tem govorim in pišem, nimam načel. Če pa ti tega nočeš videti pomeni, da se svojih načel ne držiš. Zmeraj bodo skupine, ki bodo bolj ali manj naj*****, razpravljanje in iskanje rešitev o tem, kako bi bil razkorak med njimi čim manjši pa zame ni egoizem posamezne družbene skupine, ampak iskanje konsenza. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19 Prispevkov: 683 Kraj: Koper
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 11:31 Naslov sporočila: Re: SOLIDARNOST - NAČELNOST - EGOIZEM |
|
|
Dorje je napisal/a: |
V zadnjih dneh sva se s Čukico zapela o tem ali moramo solidarnost sprejemati načelno ali je možnost, da jo obravnavamo selektivno.
Dorjetovo mnenje je, da če smo se za urejanje socialnih razlik odločili za solidrnost, jo moramo načelno sprejeti in egoizem, ki nam veleva selektivnost, da ja nebi nekdo to izkoriščal. Zagovarjal sem, da čim začnemo solidarnost secirati, komu pripada in komu ne, je okrnjena sama ideja.
Od kod izhaja ideja o solidarnosti? Od prve Loydove zavarovalne police naprej. Ladijski prevozniki, ki so vozili z hitrimi jadrnicami kuterji začimbe iz vzhoda v Evropo, so se zmenili, da bodo solidarno razdelili riziko nesreč na več lastnikov ladij. Tako da izgube in škode ne bo nosil samo tisti, ki se mu je to zgodilo. Tudi v tem zgodnem obdobju je prišlo do trenj ali se izplača solidarnostna odškodnina tudi v primeru nepravilnega ukrepanja kepetana ladije, kajti vedno se je mudilo in tisti, ki je prvi prišel v luko je pač dosegel višjo ceno za svojo robo in zato so dirkali in redko spuščali jadra na varno površino.
Enako se danes v družbenem sistemu kapitalizma in konkurence pojavlja egoizem in individualnost tekmovanja.
Kako more biti solidarnostno enako zdravstveno pokrit nekdo, ki živi popolnoma zdravo in nekdo, ki svoje telo uničuje z drogo, in nezdravim življenjem. In seciranje se je začelo!
Vprašamo se lahko, kje se bo končalo?
Torej je načelo delitve rizika načeto in solidarnost je postala ideološko vprašljiva.
Povdarjanje individualnosti v takšnem sistemu bo načelo vzajemnosti ali solidarnosti verjetno izgubilo svoj namen. Seveda če plazu ne bomo do časa ustavili in sprejeli solidarnost neselaktivno! |
Dorje, ti si pameten človek, le preveč v podrobnosti se zapletaš!
Pridruži se mi pri junaščinah, povezanih z iskanjem božanske Dulčineje in, obljubim ti kraljestvo ...
lp Samo _________________ Weve got to get in to get out |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49 Prispevkov: 3245
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 11:44 Naslov sporočila: |
|
|
Čukica je napisal/a: |
Takrat bom stara 56 let in imela pred sabo še ohoho let do penzije, če bom živa. To pomeni, da se je politika zavestno odločila (pa ne za lon, ampak za glasove in zmago na volitvah, jasno), da bo mene žrtvovala. Se pravi, selekcija je bila narejena. Taka medgeneracijska solidarnost, kot jo imamo zdaj, me niti ne priznava več kot porabnika, ampak zgolj kot plačnika.
|
Točn to.
Menim da smo zavestno zlorabljeni na način, ki ga opisuješ.
Potemtakem nam bi morali dati možnost da se sami odločamo a gremo v tak način zavarovanja ali ne.
Matematika je jasna in neizprosna, ne govori nam v prid.
Najbolj me pa jezi, da je tudi vrli Janša po hitrem postopku kapituliral pred današnjimi upokojenci.
Dokaz več, da mu gre zgolj za oblast in nič drugega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56 Prispevkov: 17767
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
Čukica je napisal/a: |
Dorje je napisal/a: |
Pravzaprav sploh ne gre za tekmovanje. Kajti cel sistem zavarovalništva temelji na solidarnosti. Vendar uravnava zavarovalništvo logika profita, ker je naravnano tako, da se vloženi vzajemni kapital nikoli ne izprazni in da se zavarovalnice vedno za ekstremne odškodnine še dodatno pozavarujejo vsaj pri Loydu in se združijo v konzorcije, da ja nebi ogrozile svoj profit in obstoj.
Ko pa se zavarovalnica začne ukvarjati z socialnimi zavarovanji, pa so v samem plemenitenju neizrabljenega kapitala omejene - začno veljati drugačna pravila. Zato pa zavarovalnice, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami zavarovanja znotraj same zavarovalnice strogo ločijo področja zavarovanja in s tem preprečujejo prelivanje profita npr. iz življenskega v avtomobilsko ali nepremičninsko,kaj šele v kakšno zdravstveno ali pokojninsko. Zato izkazujejo in jamrajo, da imajo izgubo, a da bi prelili dobiček iz profitabilnega na manj donosno dejavnost, pa ni govora. Torej tam kjer veljajo strogi zakoni trga, se ne poslužujejo niti notranje solidarnosti.
Torej ko prenesemo logiko zavarovalniškega biznisa na socialo, se pač začnemo spraševati ali se to sploh splača? Seveda se iz ozkega ekonomskega vidika nobena sociala vsaj direktno ne izplača. Je utež okoli vratu vsaki zavarovalnici.
Navedel bi primer Kranjaske Gore:
Pred leti so bile cokla kranjskogorskega turizma - zastarele žičnice. Nikakor niso nabrali dovolj denarja za modernizacijo, zasneževanje in podobno. Vendar so ravno od urejenosti smučišč v mestu živeli vsi, od hotelov do trgovin. Vendar jih za žičnice ni brigalo. Ko pa je obisk zaradi teh slabosti začel upadati, so se hoteljerji počasi zavedli, da gostje v Kranjsko Goro ne prihajajo zaradi Larixa ali Kompas hotela - temveč zaradi smučanja! In solidarnost je zaživela iz čisto tržno ekonomskega vzgiba.
Pri socialnih transferjih je pot do profita veliko bolj zakrita in vijugava, vendar na koncu pripelje vendar do čisto ugotovljivega profita. Kajti vsak delodajalec se na koncu zave, da mu bo profit delal samo zadovoljen delavec, ki ga življenska egzistenca ne bo skrbela. Povsem normalno za lastnika kapitala pa je, da se hoče prepričati, za kaj plačuje in za kaj se porablja temu namenjen denar in povsem poslovno logično je, da zahteva da je porabljen strogo za tisto za kar je namenjen. To je logika tistega, ki daje. Seveda se porabnik obnaša ravno obratno!
Torej sta plačnik in porabnik vedno v konfliktu! Malo teže pa je, ko smo plačniki tudi porabniki! Takrat se vedno postavljamo v položaj, ki nam takrat trenutno paše ali v katerem smo. Ko smo zdravi, ko smo denar, delnice, naložili tako, da nam zagotavljajo neko sigurnost, smo do tistih, ki porabljajo ta solidarnostni fond bolj kritični, ko pa pridemo v situacijo, ko smo zaradi življenskih okoliščin sami primorani uporabljati to solidarnost, pa smo veliko bolj tolerantni.
Pomembno je, da se ne pustimo premagati samoljubju in svojemu egoizmu, ko tega ne rabimo, kajti nikoli ne vemo kdaj bomo to nujno rabili?! |
Dorje, najin »problem« je, da za razliko od tebe ne verjamem, da sploh lahko obstaja družba, v kateri solidarnost deluje »načelno«, v vsaki družbi bolj ali manj pravično selekcionirajo. Ne poznam sistema, ki bi ekonomsko vzdržal načelno solidarnost. Komunizma nekako ni od nikoder.
Moj primer: naš pokojninski sistem, ta je zadosti velik, da je krasen vzorčni primer. Vsi od MDS-a do evropske komisije nas opozarjajo, da naše javne finance zaradi obstoječega pokojninskega sistema dolgoročno ne bodo vzdržale, še več, uvščajo nas med tri države unije, v katerih bodo učinki staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji. In pri tem tumbajo o povečanju pokojninskih izdatkov in katastrofalnih demografskih kazalcih. Naši na Umarju na drugi strani pravijo, da bo tak sistem komot zdržal do leta 2020, za pozneje niso natančni. Takrat bom stara 56 let in imela pred sabo še ohoho let do penzije, če bom živa. To pomeni, da se je politika zavestno odločila (pa ne za lon, ampak za glasove in zmago na volitvah, jasno), da bo mene žrtvovala. Se pravi, selekcija je bila narejena. Taka medgeneracijska solidarnost, kot jo imamo zdaj, me niti ne priznava več kot porabnika, ampak zgolj kot plačnika.
Zdaj, če jaz o tem govorim in pišem, nimam načel. Če pa ti tega nočeš videti pomeni, da se svojih načel ne držiš. Zmeraj bodo skupine, ki bodo bolj ali manj naj*****, razpravljanje in iskanje rešitev o tem, kako bi bil razkorak med njimi čim manjši pa zame ni egoizem posamezne družbene skupine, ampak iskanje konsenza. |
viš,zato sem jaz pohitel s kapmi da vsaj neki nazaj dobim _________________ Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56 Prispevkov: 17767
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 13:24 Naslov sporočila: |
|
|
Comp je napisal/a: |
Čukica je napisal/a: |
Takrat bom stara 56 let in imela pred sabo še ohoho let do penzije, če bom živa. To pomeni, da se je politika zavestno odločila (pa ne za lon, ampak za glasove in zmago na volitvah, jasno), da bo mene žrtvovala. Se pravi, selekcija je bila narejena. Taka medgeneracijska solidarnost, kot jo imamo zdaj, me niti ne priznava več kot porabnika, ampak zgolj kot plačnika.
|
Točn to.
Menim da smo zavestno zlorabljeni na način, ki ga opisuješ.
Potemtakem nam bi morali dati možnost da se sami odločamo a gremo v tak način zavarovanja ali ne.
Matematika je jasna in neizprosna, ne govori nam v prid.
Najbolj me pa jezi, da je tudi vrli Janša po hitrem postopku kapituliral pred današnjimi upokojenci.
Dokaz več, da mu gre zgolj za oblast in nič drugega. |
glede na mojih 56 jurjov penzije je bil to strašen in boleč poraz...
tista dva v tej hiši ki pa imata max penzion ga pa tud pod razno nista in ne bosta volila... _________________ Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21 Prispevkov: 7222
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 13:24 Naslov sporočila: |
|
|
Matr, kako mi je zmeri smešn, ko se mešajo, hruške in jabolka ( da ne rečem megla ).... Problem rodnosti s pokojninsko blagajno nima blage veze. V pokojninsko in ostale blagajne, lahko vplačujejo tudi gastarbajterji. Bistveni problem, je v odpiranju delavnih mest, kjer, pa je seveda Slovenija nekonkurenčna. Nekonkurenčna, pa je predvsem, zaradi prevelikega državnega in javnega sektorja. NATO, EU in"pokrajine" , že tako mnogo prevelik javni sektor samo še povečujejo. Izgradnja avtocest in podobnih traparij ( sploh zadnja, glede naftovoda na Krasu ), kaže na bistven, karakter, Slovencev. Pred vsem drugim, smo navadne počkice -- le kaj bomo od vse te tranzicijske infrastrukture imeli Slovenci. Bore malo.....Govoriti pri teh ENORMNIH vlaganjih v BIROKRACIJO in DRUGIM namenjeno infrastrukturo o SOCIALNIH TRANSFERJIH, je seveda smešno in mislečim ljudem nedostojno. Penzije, so pač čista ekonomska kategorija in s socialo nimajo nič. Kot z razvojem same Slovenije, nima nič npr. avtocesta od Kopra, pa vse do Hodoša...... premislte mal....pa bo... _________________ The US has the best government money can buy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
pepe
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 16:25 Prispevkov: 3062
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 13:43 Naslov sporočila: |
|
|
marmije je napisal/a: |
Matr, kako mi je zmeri smešn, ko se mešajo, hruške in jabolka ( da ne rečem megla ).... Problem rodnosti s pokojninsko blagajno nima blage veze. V pokojninsko in ostale blagajne, lahko vplačujejo tudi gastarbajterji. Bistveni problem, je v odpiranju delavnih mest, kjer, pa je seveda Slovenija nekonkurenčna. Nekonkurenčna, pa je predvsem, zaradi prevelikega državnega in javnega sektorja. NATO, EU in"pokrajine" , že tako mnogo prevelik javni sektor samo še povečujejo. Izgradnja avtocest in podobnih traparij ( sploh zadnja, glede naftovoda na Krasu ), kaže na bistven, karakter, Slovencev. Pred vsem drugim, smo navadne počkice -- le kaj bomo od vse te tranzicijske infrastrukture imeli Slovenci. Bore malo.....Govoriti pri teh ENORMNIH vlaganjih v BIROKRACIJO in DRUGIM namenjeno infrastrukturo o SOCIALNIH TRANSFERJIH, je seveda smešno in mislečim ljudem nedostojno. Penzije, so pač čista ekonomska kategorija in s socialo nimajo nič. Kot z razvojem same Slovenije, nima nič npr. avtocesta od Kopra, pa vse do Hodoša...... premislte mal....pa bo... |
Pri sistemu pobiranja cestnine, bo moral vsakdo vsaj dvakrat tankati na poti čez Slovenijo. To je prvi dobiček.
Drugi jeta, da bomo morali zaradi cestnega tranzitnega promera zmanjševati izpust industrije ali pa jo omejevati.
Torej nam traznit daje možnost, da z hitrimi in pospešenimi koraki preidemo v brezinustrijsko družbo. _________________ ni važen, če je pismen, važno je, da je naš ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49 Prispevkov: 3245
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 14:09 Naslov sporočila: |
|
|
marmije je napisal/a: |
Matr, kako mi je zmeri smešn, ko se mešajo, hruške in jabolka ( da ne rečem megla ).... Problem rodnosti s pokojninsko blagajno nima blage veze. V pokojninsko in ostale blagajne, lahko vplačujejo tudi gastarbajterji. Bistveni problem, je v odpiranju delavnih mest, kjer, pa je seveda Slovenija nekonkurenčna. Nekonkurenčna, pa je predvsem, zaradi prevelikega državnega in javnega sektorja. NATO, EU in"pokrajine" , že tako mnogo prevelik javni sektor samo še povečujejo. Izgradnja avtocest in podobnih traparij ( sploh zadnja, glede naftovoda na Krasu ), kaže na bistven, karakter, Slovencev. Pred vsem drugim, smo navadne počkice -- le kaj bomo od vse te tranzicijske infrastrukture imeli Slovenci. Bore malo.....Govoriti pri teh ENORMNIH vlaganjih v BIROKRACIJO in DRUGIM namenjeno infrastrukturo o SOCIALNIH TRANSFERJIH, je seveda smešno in mislečim ljudem nedostojno. Penzije, so pač čista ekonomska kategorija in s socialo nimajo nič. Kot z razvojem same Slovenije, nima nič npr. avtocesta od Kopra, pa vse do Hodoša...... premislte mal....pa bo... |
To pa ne bi rekel. Pritiski na pokojninsko blagajno se spreminjajo drgače kot se proizvaja BDP. Vse gre na slabše v smislu, da ko bomo šli mi v pezijo bo upravičencev največ tistih ki bodo v blagajno vlagali pa najmanj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21 Prispevkov: 7222
|
Objavljeno: 03 Apr 2007 14:52 Naslov sporočila: |
|
|
Comp je napisal/a: |
marmije je napisal/a: |
Matr, kako mi je zmeri smešn, ko se mešajo, hruške in jabolka ( da ne rečem megla ).... Problem rodnosti s pokojninsko blagajno nima blage veze. V pokojninsko in ostale blagajne, lahko vplačujejo tudi gastarbajterji. Bistveni problem, je v odpiranju delavnih mest, kjer, pa je seveda Slovenija nekonkurenčna. Nekonkurenčna, pa je predvsem, zaradi prevelikega državnega in javnega sektorja. NATO, EU in"pokrajine" , že tako mnogo prevelik javni sektor samo še povečujejo. Izgradnja avtocest in podobnih traparij ( sploh zadnja, glede naftovoda na Krasu ), kaže na bistven, karakter, Slovencev. Pred vsem drugim, smo navadne počkice -- le kaj bomo od vse te tranzicijske infrastrukture imeli Slovenci. Bore malo.....Govoriti pri teh ENORMNIH vlaganjih v BIROKRACIJO in DRUGIM namenjeno infrastrukturo o SOCIALNIH TRANSFERJIH, je seveda smešno in mislečim ljudem nedostojno. Penzije, so pač čista ekonomska kategorija in s socialo nimajo nič. Kot z razvojem same Slovenije, nima nič npr. avtocesta od Kopra, pa vse do Hodoša...... premislte mal....pa bo... |
To pa ne bi rekel. Pritiski na pokojninsko blagajno se spreminjajo drgače kot se proizvaja BDP. Vse gre na slabše v smislu, da ko bomo šli mi v pezijo bo upravičencev največ tistih ki bodo v blagajno vlagali pa najmanj. |
zakaj le --- ce bomo sposobni "proizvesti", dovoljšnje število delavnih, mest, ne bo zime -- to je bistvo, dragi Comp, ne pa nataliteta -- _________________ The US has the best government money can buy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|